Univerze za petek napovedale upor

Slovenske javne univerze bodo po besedah rektorja Univerze v Mariboru Danijela Rebolja v petek izvedle “prvi dan upora” proti načrtovanim rezom v visoko šolstvo. “To je posledica končne odločitve vlade, da vztraja pri nesorazmernem zniževanju sredstev za znanost za 20 odstotkov in za visoko šolstvo za 8 odstotkov v naslednjem letu,” je pojasnil.

MARIBOR> Za petek so se odločili, ker naj bi ta dan zasedal odbor državnega zbora za visoko šolstvo. “Nobeni pogovori z ministri niso zalegli. Prav tako nobeni argumenti o tem, kakšne daljnosežne negativne posledice lahko pričakujemo pri tako drastičnih rezih,” je danes ob robu novinarske konference o projektih Univerze v Mariboru v okviru Evropske prestolnice kulture (EPK) povedal Danijel Rebolj.

Prvi dan upora bo v znamenju osveščanja akademske skupnosti

Prvi dan upora bo potekal predvsem v smislu osveščanja akademske skupnosti. Med 10. in 11. uro naj bi tako odpadla predavanja in druge dejavnosti univerz. Namesto tega bodo tako študentom kot profesorjem in drugim zaposlenim predstavili, kakšni so načrti vlade, kaj so univerze že naredile in kakšne bodo posledice takšnih ukrepov.

“Kako se bo vse nadaljevalo, pa je v veliki meri odvisno od tega, kaj bo sprejel državni zbor,” je povedal Rebolj. Državni zbor bo na seji 5. decembra razpravljal o predlogu proračuna za naslednje leto. “V kolikor bo državni zbor sprejel takšen predlog, bomo morali na še bolj jasen način povedati, kakšne bodo te posledice,” je dodal.

Če bo sprejet proračun, bodo na mariborski univerzi primorani odpustiti več kot 200 ljudi

“Če se bodo vsi državljani te države strinjali s tem, bomo pač zaprli določene programe. Zapreti jih bomo morali 1. januarja, ker drugače ne bomo mogli prestreči teh napovedanih primanjkljajev. To pomeni, da bomo 1. 1. 2013 odpustili vsaj na naši univerzi več kot 200 ljudi in bo ostalo preko tisoč študentov na cesti,” je še pojasnil.

Sam računa na “zdravo pamet” poslancev. “Mi smo v tem letu veliko storili za to, da bi racionalizirali delovanje in optimirali študijske programe, a rezerv preprosto ni več. Že tako določene stvari niso financirane, kot bi morale biti, mnoge fakultete uporabljajo denar, ki ga dobijo iz projektov, za to, da krijejo stroške javnega študijskega programa. S takimi rezi pa preprosto ne gre naprej,” je dodal.

Rebolj: V ozadju so očitno tudi interesi zasebnih univerz

Ponovil je, da nadaljnje prilagoditve v tako kratkem času niso mogoče, prav tako jim jih onemogoča zakonodaja. “Posledice bodo veliko večje za to državo kot tistih 20 milijonov evrov, kolikor jih naj bi država privarčevala na ta račun v letu 2013.”

Na novinarsko vprašanje, kaj je v ozadju takšne politike vlade, je Rebolj odgovoril: “V ozadju je nerazumevanje delovanja in poslovanja univerz. V ozadju so očitno tudi interesi zasebnih univerz, za katere zna direktor direktorata zelo dobro poskrbeti z razpisi, ki so diskriminatorni.”

Morebitnih uličnih protestov ne izključuje: “Ulica ne reši problema. A če tisti, ki odločajo, ne prepoznajo problemov, potem morda ulica lahko pokaže nanje. Ne nasilno ampak jasno in glasno.”

STA

---