Umar: Padec BDP v drugem četrtletju spet med največjimi v EU

Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj ob današnji objavi podatkov o gibanju bruto domačega proizvoda (BDP) v drugem letošnjem četrtletju opozarjajo, da je bil padec BDP v Sloveniji spet med največjimi v EU. Večji padec je beležil le Ciper. Glavni razlog za take trende ostaja krčenje domače potrošnje.

LJUBLJANA > V Sloveniji se je BDP v drugem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal za 1,7 odstotka, je danes objavil državni statistični urad. Skupaj se je BDP v prvi polovici leta skrčil že za 3,2 odstotka.

BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki se uporablja tudi za primerjave znotraj EU, se je v drugem četrtletju v primerjavi s prvim zmanjšal za 0,3 odstotka, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa za 2,2 odstotka.

Na Umarju ob teh podatkih opozarjajo, da so po razpoložljivih podatkih v večini ostalih članic EU na četrtletni ravni zabeležili rast. Večji četrtletni padec od Slovenije je zabeležil le Ciper (-1,4 odstotka). Tudi na letni ravni je padec slovenskega BDP med največjimi v uniji.

Domača potrošnja vztrajno pada

Po pojasnilih urada je glavni razlog za krčenje gospodarske dejavnosti še naprej padanje domače potrošnje, izvoz pa ostaja edini pozitivni dejavnik.

Medletni padec BDP je bil z 1,7 odstotka manjši kot v predhodnih četrtletjih, kar pa je po oceni urada predvsem posledica učinka osnove, saj se je padanje gospodarske aktivnosti poglobilo v drugem četrtletju lani. “Zato so bili medletni padci agregatov domače potrošnje manjši, vendar ostajajo glavni dejavnik padanja gospodarske aktivnosti,” je dejal direktor Umarja Boštjan Vasle.

Medletni upad potrošnje gospodinjstev je bil v drugem četrtletju dvoodstoten, zaostrene ostajajo razmere na trgu dela, znova pa se je poslabšalo tudi razpoloženje potrošnikov. V drugem četrtletju je res prišlo do medletne rasti potrošnje trajnih dobrin, kar pa je po oceni Umarja v veliki meri povezano z enkratnimi dejavniki.

Po razpoložljivih podatkih tako ocenjujejo, da gre predvsem za učinek opaznejšega padca v drugem četrtletju lani pred uvedbo zakona za uravnoteženje javnih financ in pa za povečan obseg nakupov pred julijskim zvišanjem davka na dodano vrednost (DDV).

Medletni upad potrošnje države pa je bil s 3,1 odstotka občutnejši kot v predhodnih četrtletjih.

Izvoz edina svetla točka

Izvoz ob vsem tem ostaja edini dejavnik, ki pozitivno prispeva h gospodarski dejavnosti, njegova dvoodstotna medletna rast pa se je v primerjavi s predhodnimi četrtletji celo nekoliko okrepila.

Na Umarju posebej opozarjajo, da se je po daljšem času povečal izvoz v članice EU, kjer se je gospodarska dejavnost v drugem četrtletju okrepila. Prispevek salda menjave s tujino pa je bil kljub višji rasti izvoza manjši kot v predhodnih četrtletjih.

Na uradu spominjajo še, da je statistični urad objavil tudi prvo letno oceno za lani, po kateri je bil lanski padec BDP z 2,5 odstotka za 0,2 odstotne točke večji od prvih ocen. To je pripisati predvsem večjemu padcu potrošnje gospodinjstev, medtem ko je bil pozitivni prispevek salda menjave s tujino celo nekoliko večji.

STA

---