Ukrajinski regiji razglasili neodvisnost

Dan po referendumih v regijah Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, na katerih naj bi prebivalci prepričljivo podprli neodvisnost, so tam razglasili neodvisnost. Doneck je že zaprosil Rusijo za priključitev.

KIJEV, DONECK, MOSKVA, BRUSELJ> Kijev, EU in ZDA so zavrnili legitimnost referendumov, Moskva je napovedala, da bo izid spoštovala.

EU je zaostrila sankcije proti Rusiji. Na mednarodno nepriznanem nedeljskem referendumu v Donecku je za neodvisnost po navedbah proruskih separatistov glasovalo 89 odstotkov volivcev, v Lugansku pa skoraj 96 odstotkov volivcev. V Donecku je bila udeležba 75-odstotna, v Lugansku 81-odstotna.

Rezultatov ni mogoče neodvisno potrditi, saj ni bilo nepristranskih opazovalcev, proruski separatisti pa so tujim novinarjem preprečili opazovanje štetja glasov.

Samooklicane proruske oblasti v regijah Doneck in Lugansk so nato danes že razglasile neodvisnost, 4,5 milijonska regija Doneck pa je Rusijo tudi zaprosila za priključitev.

Ukrajina, EU in ZDA rezultatov referenduma ne bodo priznale

Kot je sporočil predstavnik samooklicanih oblasti v Donecku Denis Pušilin, so “na podlagi izražene ljudske volje in s ciljem obnove zgodovinske pravice zaprosili Rusijo, da obravnava vprašanje priključitve Ljudske republike Doneck Rusiji”.

Tiskovni predstavnik separatistov v Lugansku Vasilij Nikitin je dejal, da se bodo s prošnjo za mednarodno priznanje obrnili na Združene narode in mednarodno skupnost. Ni pa izključil možnosti priprave referenduma o priključitvi Rusiji.

Iz obeh regij so še sporočili, da na njihovem ozemlju ukrajinske predsedniške volitve 25. maja, ki jih Zahod vidi kot ključne za ponovno vzpostavitev reda v državi, ne bodo potekale.

Ukrajina, EU in ZDA so že prej napovedale, da rezultatov referenduma ne bodo priznale. Začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov je referenduma danes označil za propagandno farso, katere namen je prikritje umorov, ugrabitev in drugih zločinov.

Zaostrili sankcije proti Rusiji

Po njegovih besedah bo njihova edina “pravna posledica”, da bodo tisti, ki so ga sklicali, privedeni pred roko pravice. Zavzel pa se je za “nadaljevanje dialoga s tistimi na vzhodu Ukrajine, ki nimajo krvi na rokah in so pripravljeni braniti svoje cilje na legitimen način”.

Ukrajinsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da referenduma nimata pravnih posledic za ozemeljsko celovitost države, saj kršita ustavo in zakone, velika večina prebivalcev obeh regij pa se ju ni udeležila.

Iz Kremlja so sporočili, da bo Rusija spoštovala izraženo voljo prebivalcev na referendumih. Izrazili so tudi pričakovanje, da “bo uresničevanje izidov referenduma v praksi potekalo civilizirano, brez nasilja in z dialogom med predstavniki Kijeva, Donecka in Luganska”. Kot posrednik med temi tremi stranmi bi bila po mnenju Rusije primerna Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).

Zunanji ministri EU so medtem v Bruslju zaostrili sankcije proti Rusiji. Seznam oseb, kaznovanih s prepovedjo potovanja v unijo in zamrznitvijo premoženja, so dopolnili s 13 imeni. Na seznamu je sedaj 48 predstavnikov ruskih oblasti in proruskih struktur na Krimu, odgovornih za kršenje ozemeljske celovitosti in neodvisnosti Ukrajine. Po novem bodo tako seznam razširili na 61 oseb.

Erjavec: sankcije proti Rusiji bi imele negativne posledice za Slovenijo

Ministri so tokrat spremenili pravno podlago za sankcije, kar omogoča tudi kaznovanje podjetij na Krimu. Z zamrznitvijo premoženja bodo po navedbah virov v Bruslju kaznovali dve podjetji s Krima, ki ju je Rusija nacionalizirala po priključitvi polotoka in tako nezakonito zasegla njuno premoženje.

Ministri so sicer že ob prihodu na zasedanje izpostavili pomen izvedbe demokratičnih predsedniških volitev v Ukrajini 25. maja in zavrnili “tako imenovani” referendum o neodvisnosti na vzhodu Ukrajine kot nezakonit in v nasprotju z mednarodnimi standardi.

Vodja britanske diplomacije William Hague je ob tem poudaril, da bo odnos Rusije do ukrajinskih volitev narekoval odločitve o uvedbi gospodarskih sankcij proti Rusiji. Sprožilca za uvedbo teh sankcij unija sicer ne želi opredeliti, a poudarja, da jih je pripravljena uvesti v primeru nadaljnje destabilizacije Ukrajine.

Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je v Bruslju opozoril, da bi imela uvedba ostrih gospodarskih sankcij proti Rusiji “zelo negativne posledice” za Slovenijo, zato podpira politično rešitev in dialog.

Predsedniške volitve 25. maja

Po njegovi oceni bodo ključen mejnik pri odločanju o gospodarskih sankcijah predsedniške volitve 25. maja. Če bi Rusija preprečila izvedbo transparentnih volitev in če bi ruske čete vdrle v Ukrajino, bi bile sankcije takoj sprejete, je ocenil Erjavec. Minister si ne želi črnega scenarija in upa, da sankcije ne bodo potrebne, ter računa na dovolj modrosti vseh političnih igralcev.

Zasedanja se je udeležil tudi predsedujoči Ovseju Didier Burkhalter, ki je poročal o načrtu za obnovitev dialoga v Ukrajini. Povedal je, da se bo ta teden začel niz sestankov ukrajinske vlade in parlamenta ter predstavnikov regij. Vlada v Kijevu je po njegovih besedah pristala, da bo te sestanke usmerjal nemški diplomat Wolfgang Ischinger. Ne pričakuje, da bi v pogovorih sodelovale oborožene skupine, a poudarja potrebo, da so v dialog vključeni tudi predstavniki vzhodnih ukrajinskih regij.

Izrecno je še izpostavil dejstvo, da se je Rusija na referendume odzvala z besedami, da ga spoštuje, ni pa ga priznala.

Nemški zunanji minister Frank Walter Steinmeier, ki bo v torek obiskal Ukrajino, pa je ruske oblasti pozval, naj izkoristijo vse povezave med separatisti na vzhodu za ustavitev nasilja in delitvenih teženj ter zagotovitev izvedbe demokratičnih predsedniških volitev.

Iz mesta Slavjansk so medtem znova poročali o spopadih med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti. Separatisti naj bi obstreljevali televizijski stolp. V regiji Doneck pa so po poročanju tamkajšnjega radia ugrabili tudi novinarja do Kremlja kritičnega ruskega časnika Nova Gazeta Pavla Kanjigina.

STA

---