Tudi sindikalisti podpirajo študentski protest

Študentski protest proti sprejemu zakona o visokem šolstvu podpirajo tudi v več sindikatih, kjer prav tako nasprotujejo predlogu ministrstva. Poleg zmanjševanja dostopnosti študija zaradi šolnin v sindikatih opozarjajo tudi na poslabšanje položaja zaposlenih v visokem šolstvu.

LJUBLJANA > Marko Marinčič iz Visokošolskega sindikata Slovenije je kot edino pozitivno stvar v zakonskem predlogu, predstavljenem v torek, navedel to, da je izhodiščno leto za financiranje javnih univerz leto 2011. To je po njegovih besedah dosežek pogovorov o socialnem sporazumu, kjer pa so se prav tako zavzeli za dostopnost visokošolskega študija za vse. Slednje se, kot pravi, glede na zakonski predlog ne uresničuje.

Marinčič je pojasnil, da bo glede na zakonska določila lahko 40 od 100 študentov samoplačnikov. Minister sicer zanika, da se z zakonom uvajajo šolnine, a s tem hoče povedati samo, da ne bo prispeval nič drugega, kot da bo povečal obseg šolnin, je na novinarski konferenci tik pred začetkom študentskih protestov v Ljubljani dejal Marinčič.

Branimir Štrukelj iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je ob tem opozoril tudi, da se na novo opredeljujejo nadstandardni programi, ki so plačljivi, in da naj bi bil lahko nadstandardni del programa v celoti plačljiv. Po Štrukljevih besedah bodo lahko tako ta del programa opravili le tisti, ki si bodo to lahko privoščili. Kot poudarja, je treba zavračati vsak korak v smeri plačevanja šolnin in s tem zmanjševanja dostopnosti izobraževalnega sistema pri nas.

Janez Posedi iz Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije je, kot pravi, zgrožen nad tem, da tovrsten zakon predlaga nekdo, ki se ima za socialnega demokrata. Med drugim opozarja tudi na ukinjanje izrednega študija, zaradi česar bodo po njegovem mnenju na slabšem zaposleni, ki bi želeli študirati ob delu.

"Absolutno proti šolninam" so tudi v Neodvisnem sindikatu delavcev ljubljanske univerze, saj te, kot pravi Tomaž Sajovic iz omenjenega sindikata, krčijo prostor skupnega dobrega. Sajovic ob tem opozarja tudi na slabšanje položaja zaposlenih na univerzi. Po njegovih besedah so profesorji že sedaj vse bolj obremenjeni, univerza pa postaja "razvojni oddelek gospodarstva".

Kot opozarja Marinčič, zakonski predlog usodno posega v materialni položaj zaposlenih in tudi v razmerja moči na univerzi. Predlog namreč po njegovem mnenju prinaša prikrito ustavljanje napredovanj znotraj delovnega mesta, saj napredovanje posameznika ni mogoče, če se ne odpre novo delovno mesto, kar pomeni, da lahko nekdo do konca kariere obtiči na delovnem mestu asistenta.

Sedanje akademske hierarhije se bodo v primeru uveljavitve teh določb spremenile v managerske hierarhije, svari Marinčič. Prav tako je po njegovih besedah sporno določanje plačil pedagoških delavcev na javnih univerzah v predlogu.

Kot napovedujejo sindikalisti, bodo svoje stališče in pripombe na posamezne člene zakonskega predloga ministru za izobraževanje, znanost in šport Jerneju Pikalu predstavili na petkovem sestanku.

STA

---