Tudi nas niso vprašali, ali bomo preživeli

Odzivi oblasti, da ni denarja za plačilo odškodnin izbrisanim, so pričakovani in kažejo, da se predstavniki oblasti ne zavedajo, da je sodba zavezujoča, pravi Neža Kogovšek Šalamon iz Mirovnega inštituta. “V tem primeru nikakršni izgovori ne bodo prišli v poštev,” poudarja.

LJUBLJANA>“Ko se je izbris izvajal, ljudi niso vprašali, ali bodo preživeli to dejanje in ali bodo lahko brez statusa v državi sploh živeli naprej,” na izjave predstavnikov vlade, da Slovenija nima denarja za plačilo odškodnin izbrisanim, odgovarja Neža Kogovšek Šalamon.

Pričakujejo zavlačevanje

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v torek šestim izbrisanim dosodilo odškodnino po 20.000 evrov, obenem pa vladi tudi naložilo, naj pripravi sistem odškodnin za vse izbrisane.

Koprčan Mustafa Kurić in Portorožanka Ana Mezga sta dva od šesterice, ki ji mora država plačati odškodnino, a bolj kot denar ju je ganilo zadoščenje zaradi ugodne razsodbe. “Bil sem 20 let v getu. Nisem mogel pet kilometrov iz Kopra,” se nenehnega policijskega preverjanja, strahu in občutkov manjvrednosti spominja Kurić. “Težki časi so bili, a preživelo se je. Zdaj bomo videli naprej, čeprav ne zaupam več temu državnemu aparatu,” pravi. Pričakuje namreč, da bo oblast zavlačevala z izplačili odškodnin in se poskušala izogniti popravi krivic.

V boj zaradi otrok

Ne gre za denar, ampak za zadoščenje, je vidno ganjena povedala tudi Ana Mezga, Hrvatica, ki jo je izbris doletel na porodniškem dopustu. V hipu je ostala brez vsega, zaradi zapletov sta njena hči in sin odraščala v rejniški družini na Hrvaškem. Odškodnina bo šla otrokom, zato pravi Mezgova, ki je pozneje brez zdravstvenega zavarovanja rodila še dva otroka. Obremenjena z občutki krivde, da starejšima ni omogočila srečnega odraščanja, si je po izbrisu skušala vzeti celo življenje.

“Še enkrat bi šla čez to pot zaradi svojih otrok. Da dokažem, da nisem svojih otrok zapustila na Hrvaškem. To me je ves čas žrlo in še danes me žre. Če nič drugega, da svojima otrokoma dokažem, da njihova mama ni bila taka. Bila sem poštena ženska, pošteno sem delala v tej državi in ta država me je popolnoma uničila,” o tem, zakaj se je bilo vredno boriti in tudi izpostaviti v javnosti pravi Ana Mezga.

Problematiko izbrisanih so pred evropsko sodišče v Strasbourgu pripeljale civilnodružbene organizacije, ko so skupaj z izbrisanimi ugotovile, da so v Sloveniji izčrpane vse pravne poti. Uršula Lipovec Čebron, ki je sodelovala pri pripravi tožbe, se spominja, da v Sloveniji niso mogli najti nobenega odvetnika, ki bi zastopal primer, saj so vsi ocenili, da je tema preveč politična. Tožbo so nato prevzeli italijanski odvetniki, sodni postopek pa je trajal šest let.

JANA KREBELJ

---