petek, 27. januar 2012
Na spletnem družabnem omrežju Facebook se je po vzoru iz drugih držav pojavil poziv z naslovom STOP Acta - protest proti Acti tudi v Sloveniji
Foto: PETER ANDREWS
LJUBLJANA>“Proti sporazumu Acta, ki ogroža človekove pravice in svobodo interneta. Podpis sporazuma Acta je bil nedemokratičen proces,” med drugim piše v obrazložitvi razlogov za shod, ki naj bi bil 4. februarja med 12. in 15. uro na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Trgovinski sporazum Acta so v Tokiu v četrtek podpisali predstavniki Evropske komisije in 22 od 27 članic unije. Med podpisnicami sporazuma, katerega namen je zaščita avtorskih pravic in zajezitev spletnega piratstva, je tudi Slovenija, ni pa med njimi denimo Nemčije. Po podpisu morajo Acto potrditi še Evropski parlament in nacionalni parlamenti držav članic.
Na Poljskem je podpora sporazumu sprožila množične proteste. V sredo zvečer je na ulicah Krakowa in Wroclawa proti sporazumu protestiralo približno 20.000 ljudi. V mestu Kielce so se protesti sprevrgli v izgrede, pri čemer je bilo aretiranih 24 ljudi.
Sporazum ne uvaja določb, ki bi omejevale dostop do interneta
Na slovenskem ministrstvu za gospodarstvo, v katerega pristojnosti je tudi področje, ki ga zadeva mednarodni sporazum za boj proti ponarejanju (Acta), pravijo, da ta sporazum ne uvaja določb, ki bi omejevale dostop do interneta ali uvajale cenzuro.
Ob tem dodajajo, da pa je bil tako imenovani postopek treh opominov, ki ga poznajo nekatere evropske zakonodaje, recimo francoska, in dejansko omogoča ukinitev dostopa do interneta, zavrnjen. “Temu predlogu je odločno nasprotoval tudi Evropski parlament,” so pojasnili na ministrstvu.
Sporazum bo začel veljati po ratifikaciji v državnem zboru, pojasnjujejo na ministrstvu in dodajajo, da pa zakon o ratifikaciji ni vključen v zakonodajni program vlade za leto 2012. Poleg tega poudarjajo, da bo nedvomno na nacionalne ratifikacijske postopke vplivalo odločanje o ratifikaciji sporazuma v Evropskem parlamentu v prvi polovici tega leta. Komisija EU po navedbah ministrstva ocenjuje, da se bo ratifikacija zavlekla prek leta 2012.
Zakaj se je Slovenija pridružila Acti?
Na vprašanje, zakaj se je Slovenija odločila pridružiti temu sporazumu, so na ministrstvu pojasnili, da je vzrokov za nastanek Acte več. Med drugim tudi povečanje stopnje piratstva in novih oblik kršitev ter ocena, da na mednarodni ravni obstoječi akti za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine ne ustrezajo več tehnološkemu razvoju in z njimi povezanim novim oblikam kršitev.
V procesu odločitve, da se Slovenija pridruži sporazumu, so po njihovih navedbah sodelovala vsa pristojna ministrstva - poleg ministrstva za gospodarstvo še ministrstvi za finance in za pravosodje - ter Urad RS za intelektualno lastnino, vlada in pristojna odbora državnega zbora.
Acta ne omejuje pretoka nepiratskih informacij
Pred podpisom sporazuma so vladno gradivo o podpisu sporazuma objavili na spletu, ravno tako kot tudi sporočilo za medije po obravnavi na seji vlade septembra lani. “Nedvomno bomo pred ratifikacijo sporazuma z različnimi komunikacijskimi aktivnostmi o sporazumu in njegovih učinkih tudi nadalje obveščali javnosti,” dodajajo.
Na vprašanje, kaj bo uvedba sporazuma v praksi pomenila z vidika državnih organov, podjetij in navadnih uporabnikov, pa odgovarjajo, da Acta ne omejuje uporabe pretoka nepiratskih informacij in gradiv, pač pa nudi večjo zaščito imetnikom pravic. Z vidika državnih organov pa da bo sporazum spodbujal sodelovanje med organi, pristojnimi za uveljavljanje pravic. Države članice se bodo medsebojno obveščale o statistični podatkih in zakonodajnih ukrepih.
STA