Triglav v Libanon

Minister za obrambo Roman Jakič je na sedežu Združenih narodov v New Yorku generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu ponudil sodelovanje slovenske vojaške ladje Triglav pri operacijah misije ZN v Libanonu (Unifil), in sicer od januarja, ko se bo končala operacija pomoči Italiji zaradi beguncev na Lampedusi.

Minister za obrambo Roman Jakič je  generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu ponudil sodelovanje slovenske vojaške ladje Triglav pri operacijah misije ZN v Libanonu Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Minister za obrambo Roman Jakič je generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu ponudil sodelovanje slovenske vojaške ladje Triglav pri operacijah misije ZN v Libanonu Foto: Zdravko Primožič/Fpa

NEW YORK > Roman Jakič je z obiskom sedeža ZN začel tridnevni delovni obisk v ZDA, ki ga bo v torek in sredo nadaljeval v Washingtonu, kjer se bo sestal tudi z ameriškim obrambnim ministrom Chuckom Hagelom.

Jakič se je v New Yorku najprej pogovarjal s podsekretarjem Oddelka za mirovne operacije ZN Hervom Ladsousom in podsekretarko Oddelka za terensko podporo Ammerah Haq.

“Ban Ki Moon se je zahvalil za prispevek Slovenije z vojaki v mednarodnih operacijah, na njegovo vprašanje pa sem mu zagotovil, da bomo razmislili o nacionalni omejitvi naših vojakov na Golanski planoti. Kot veste, smo jih omejili v gibanju glede Sirije. Največ časa sva posvetila vprašanjem Zahodnega Balkana,” je dejal Jakič.

Skupaj z Nemčijo

Ban Ki Moon se je tik pred Jakičem sestal z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, avstrijskim diplomatom slovenskega rodu Valentinom Inzkom, ki bo v torek oddal svoje redno poročilo v Varnostnem svetu ZN.

“Slovenija je ponudila dodatno pomoč oziroma sodelovanje ladje Triglav v misiji Unifil. Ko bo ladja prišla konec januarja nazaj, bi si želeli dogovora z Nemčijo, da se pridružimo njihovi floti in za šest mesecev pošljemo ladjo na akcijo v Libanon. Generalni sekretar je to informacijo sprejel z velikim veseljem,” je dejal Jakič.

Na vprašanje o dolgu Slovenije v proračunu za mirovne operacije, je Jakič zagotovil, da bo ta poravnan. “Ostaja vprašanje članarine. Mi jo sproti plačujemo, je pa nek dolg ostal od prej, ki pa ga bo Slovenija v skladu s svojimi finančnimi možnostmi poravnala, ker mislim, da je prav, da to storimo,” je dejal Jakič. Ob tem je zavrnil mnenja, da Sloveniji zaradi tega grozi izguba glasovalne pravice v ZN. “V nobenem razgovoru to sploh ni bilo omenjeno, ker vedo in verjamejo, da bomo težave odpravili,” je dejal minister.

V Afganistanu 25 slovenskih vojakov

Jakič je še povedal, da pred božičem načrtuje obisk slovenskih vojakov v misiji Kfor na Kosovu, potekajo pa dogovarjanja tudi za obisk vojakov v Afganistanu. “V kolikor se bo Varnostni svet ZN odločil sprejeti resolucijo glede Afganistana po letu 2014, bo to dodatno pomagalo pri zagovarjanju udeležbe držav, med njimi tudi Slovenije, v kolikor se bo odločila, da sodeluje v silah Isaf pod zastavo ZN,” je povedal minister.

Jakič je dejal, da Slovenija zaradi krize ne zmanjšuje svoje udeležbe pod zastavo ZN, kar priča tudi to, da je dala na razpolago ladjo Triglav. V Afganistanu sile zmanjšujejo vsi in tudi Slovenija, ki bo po juniju 2014 tam ohranila le dva vojaka. Do aprila bo sicer sedanji kontingent zmanjšan na 25 vojakov. “Glede na to, da je Zahodni Balkan naša prioriteta, bomo tam ostali z največjim številom vojakov, to je 300,” je povedal minister.

Jakič pričakuje, da bo v Pentagonu izvedel kaj več podrobnosti glede Isafa v Afganistanu po letu 2014, Hagela pa bo verjetno zanimalo mnenje Slovenije o Zahodnem Balkanu.

“Moje sporočilo kolegu Hagelu bo to, kar sem povedal že na zadnjem sestanku obrambnih ministrov Nata. Namreč, da bo izpolnjeno to, kar je na zadnjem vrhu zavezništva povedala tedanja državna sekretarka Hillary Clinton . Povedala je, da je to zadnji vrh, kjer ni na dnevnem redu širitve. Mi smo velik zagovornik širitve predvsem na Črno Goro in Makedonijo, v kolikor se do takrat reši vprašanje imena,” je povedal Jakič in zatrdil, da je širitev pomembna za stabilizacijo razmer na Zahodnem Balkanu.

ZDA za vojsko toliko, kot ostale članice Nata skupaj

Vprašanje porabe za vojsko je nekaj kar Američane, ki za to namenijo več kot vse ostale članice Nata skupaj, vedno zanima. Jakič je zagotovil, da zmanjševanje proračunske porabe ne bo nikoli vplivalo na opremljenost in varnost slovenskih vojakov v mednarodnih operacijah. Se pa vsi v zvezi Nato zavedajo, da kar 25 od 28 članic ne dosega cilja dveh odstotkov BDP za obrambo in varnost.

“Bilo bi neresno, če bi kateri od mojih kolegov v teh zaostrenih finančnih situacijah predlagal povečanje proračuna za obrambne namene,” je dejal Jakič in pojasnil, da se bo v zvezi Nato šlo naprej v smeri večje specializacije. Države bodo dale na razpolago zmogljivosti, ki jih imajo.

STA


Najbolj brano