Trgovske marže v Sloveniji skoraj tretjino višje od evropskega povprečja

Agrarni in drugi ekonomisti v analizi dogajanja v slovenski trgovini na drobno in na trgu oskrbe z živili med drugim ugotavljajo, da so bile v 2009 po podatkih Eurostata marže slovenskih trgovcev na drobno v povprečju za 30 odstotkov višje, kot je povprečje 27 članic EU. Možnost ukrepanja je v krepitvi instituta varuha konkurence.

GORNJA RADGONA> To je le ena od ugotovitev ciljnega raziskovalnega programa Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, ki je pod drobnogled vzel verigo oskrbe z živili na slovenskem trgu. Delne rezultate so predstavili danes v okviru mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni.

Kot je v zvezi z maržami trgovcev na drobno med drugim dejal agrarni ekonomist Aleš Kuhar z ljubljanske biotehniške fakultete, so možnosti ukrepanja na področju marž v podrobnem izvajanju ukrepov politike varovanja konkurence in v krepitvi urada za varstvo konkurence ter njegovi večji pristojnosti pri obravnavi področja agroživilstva.

"Morebiti bi s temi aktivnostmi ta področja lahko bolje uredili in obrzdali," je dejal Kuhar, ki hkrati opozarja, da je ob tem treba krepiti konkurenčnost kmetijsko-živilske industrije. "Če se bo konkurenčnost okrepila, bo pozicija dobaviteljev v trgovini glede na uvoženo blago boljša," ocenjuje Kuhar in v zvezi s tem dodaja, da je problem padanja samooskrbe ravno v tem, da je domači dobavitelj manj konkurenčen kot uvozni.

Z opravljeno analizo, ki se nanaša predvsem na desetletje 2000-2010, so ekonomisti, ki ob tem priznavajo pomanjkanje znanja s tega področja in opozarjajo na pomanjkljivo statistično spremljanje sektorja, korak bližje k pripravi mehanizma za spremljanje razvoja odnosov v agroživilski verigi in pripravi smernic za politiko.

Diskonti večajo delež

Aljoša Feldin z ljubljanske ekonomske fakultete je pregledal dogajanje oz. strukturne spremembe v trgovini na drobno. Med drugim je ugotovil, da se je število trgovin na drobno, ki pretežno prodajajo živila, v omenjenem obdobju zmanjšalo, od 2010 dalje pa slovenski trg obvladujejo štiri podjetja, pri čemer "diskontarji močno povečujejo tempo". Med slednje spadata Hofer in Lidl, ki sta v letu 2010 po Feldinovih besedah tudi bistveno bolj produktivna kot denimo Mercator.

Tina Volk s Kmetijskega inštituta Slovenije je v okviru programa predstavila cenovne trende v agroživilski verigi glede na razpoložljive vire podatkov. Kot ugotavlja, rezultati analize cen v verigah kažejo, da se spremembe cen kmetijskih proizvodov bolj ali manj neposredno prenašajo v naslednjih členih verige. Ugotavlja tudi, da je odziv drobnoprodajnih cen na rast kmetijskih cen večinoma hitrejši od odziva na njihovo zniževanje. Na daljše obdobje se je pokazalo tudi, da je rast drobnoprodajnih cen praviloma nekoliko večja od rasti cen kmetijskih proizvodov.

Kuhar je v raziskavi preverjal poslovne prakse pri določanju cen in pri tem med drugim ugotovil številne anomalije v odnosu trgovcev do dobaviteljev, predvsem na področju popustov in pogodb. Odnos v celotni verigi je kompleksen, z nekimi dekreti se stvari ne da rešiti, potrjuje pa se, da ima nedomišljeno posredovanje več negativnih posledic, je med drugim nanizal Kuhar.

Povedal je tudi, da so odnosi v verigi zaznamovani s simptomi premoči odjemalca, v striktnem pogledu konkurenčnega prava pa so ugotovljeni pojavi po Kuharjevih besedah "siva cona", ki v pravu EU niso eksplicitno prepovedani.

Podražitve hrane nebi rešile težav

Glede možnosti jesenske podražitve hrane Kuhar pravi, da ugotavljajo, da bi lahko v teh okoliščinah recesije ti prenosi višjih cen kmetijskih proizvodov na maloprodajo bili manj izraziti. Zaradi tega, ker je povpraševanje omejeno, podjetja v verigi težje izvajajo prakse, ki so jih ekonomisti ugotavljali v desetletju 2000-2010.

Grob zaključek bi po njegovih besedah bil, da je v tem trenutku težje dvigovati cene po verigi, kot je to bilo kadarkoli prej. To pa ne pomeni, da podražitve v tem trenutku ne bi bile nujne za eksistenco podjetij in kmetov v tej verigi, pravi Kuhar, ki razmere vidi kot zaostrene.

STA

---