Travniki letos razkošno zeleni, kašče in seniki pa še prazni

Kmetje upajo, da se bodo uresničili obeti vremenoslovcev, ki za prihodnje dni napovedujejo ustalitev vremena. Čas se izteka tudi za pripravo krme za živino.

Pri Ličnovih v Gojačah, ki jih je včeraj obiskal strokovnjak za  živinorejo, morajo tako ali drugače nasititi 230 glav živine Foto: Leo Caharija
Pri Ličnovih v Gojačah, ki jih je včeraj obiskal strokovnjak za živinorejo, morajo tako ali drugače nasititi 230 glav živine Foto: Leo Caharija

PRIMORSKA >Travniki že dolgo niso bili tako razkošno zeleni, toda koscev še niso pričakali in trava začenja gniti. Nekateri kmetje še niso uspeli niti posejati koruze.

Kmetje ne pomnijo, da skoraj do sredine junija ne bi uspeli prvič v letu pokositi travnikov in spraviti trave v silose ali sena na senike. “Ljudje so resno zaskrbljeni, zlasti živinorejci, ki bi morali imeti v tem času na varnem dobršen del krme. Telefoni zvonijo, prosijo nas za nasvete, kaj storiti,” nam je včeraj povedal Egon Volk, specialist za živinorejo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica.

Veliko trave, slaba krma

“Ogledal sem si več travnikov in ugotavljam, da je stanje zares kritično. Najslabše je na Vipavskem. Le redki kmetje na zgornjem Vipavskem so uspeli nekaj malega spraviti v silose, ogromne površine pa je treba še pokositi. Nekoliko bolje je na Tolminskem in Idrijskem, kjer vse raste kasneje,” ugotavlja Egon Volk.

Kmete opozarja, da je za siliranje krme prepozno, ko se začnejo procesi gnitja. V tem primeru je treba travo posušiti in seno spraviti v bale ali na senike. “Če bo vreme dopuščalo, so stvari še obvladljive. Po prvem odkosu bo treba travnike dognojiti in v drugem in tretjem odkosu bo morda moč izgubljeno za silose nadoknaditi. Vse skupaj je prav zanimivo. Količine so nadpovprečne, energijska vrednost krme pa bo od 30 do 40 odstotkov slabša,” ocenjuje Egon Volk.

Mnogi koruze še niso niti posejali

Specialist za živinorejo novogoriškega zavoda se je včeraj mudil na kmetiji Roberta Lična v Gojačah. Ličnovi so na težkih preizkušnjah.

V svojem hlevu imajo 230 govedi, v zadnjem letu pa doživljajo ... “Lani poleti nam je večji del krme pobrala suša, skoraj ves preostanek pa so jeseni na osmih hektarjih odnesle poplave. Imamo 25 hektarjev travnikov, letos pa še nismo kosili. To pa še ni vse. Koruze na 60 hektarjih njiv sploh še nismo posejali,” je nemočen Robert Ličen. Za zdaj v hlevu težave nekako rešujejo, vendar to stane. Samo za krmo, ki je nadomestila izgubljeno, so odšteli že 50.000 evrov.

“Prihodnji dnevi so res odločilni. Če ne bo deževalo, bomo travnike nemudoma pokosili. Njive so v glavnem zorane in jih bomo posejali s koruzo. Ali bo ta potem dozorela, pa je vprašanje, na katerega mi ne more nihče odgovoriti,” je zadržan Robert Ličen.

Hroščevo leto in počasnejša vegetacija

Travnikom na Tolminskem in Idrijskem, kot rečeno, kaže nekoliko bolje. Posledice moče v živinorejski občini Idrija še niso občutne. Na črnovrški planoti, kjer so še vedno soočeni s prerazmnoženim majskim hroščem - prav letošnje je leto odraslih kebrov - celo upajo, da bodo odrasle samice zaradi zanje neugodnih razmer odložile manj jajčec. To pomeni, da bi se v prihodnjih treh letih razvilo manj ličink in najbolj požrešnih ogrcev.

To nam je potrdil tudi direktor zadloške Kmetijsko gozdarske zadruge Holzer Franci Pivk. “V suhih dneh, zlasti ob večerih, opažamo veliko letečih kebrov, precej manj pa v dežju. To bi lahko pomenilo, da bo dež pomagal omiliti težave, ki nam jih že desetletje povzroča majski hrošč. Tudi sicer so nizke temperature, bolj kot moča, zavrle vegetacijo. To pomeni, da je trave malo, je šibkejša in spravilo bo skromnejše. Hujših posledic pa se ne bojimo. Če se bodo napovedi o skorajšnji otoplitvi le uresničile,” je optimist Franci Pivk.

DAVORIN KORON

SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano