Terminal Žavlje s prehitevanjem po desni dobil žegen

Plinski terminal Žavlje je dobil okoljski žegen dežele Furlanije-Julijske krajine. To pomembno soglasje lahko pomeni pospešek dokončni odločitvi za terminal v Rimu. A v občini Trst so zgroženi, saj so prepričani, da so jih funkcionarji FJK izigrali.

 Foto: STA
Foto: STA

TRST>Konferenca, na kateri so predstavniki tržaške občine, pokrajine in dežele FJK odločali o okoljskem soglasju, se je v četrtek vlekla več kot šest ur, a na koncu je plinski terminal, ki ga snuje španski Gas Natural, dobil blagoslov. In to celo brez glasu proti, kar pomeni, da gre okoljsko soglasje dežele lahko kar naravnost v Rim, brez da o tem posebej odloča še vrh dežele FJK. V občini Trst so ogorčeni. “Nikakor ne drži, da je šlo za soglasno odločitev. Naš odbornik Umberto Laureni je na konferenci predstavil dobro znano negativno mnenje občine Trst, a so ga funkcionarji dežele FJK zavrnili in na koncu preprosto odločili, da je konferenca soglasno potrdila terminal,” je povzel predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič. Ta samovolja je imela jasen političen cilj, so prepričani v občini Trst. Odborniki FJK so se namreč tako izognili, da bi v občutljivem obdobju pred volitvami potrjevali projekt, ki mu nasprotujejo občine Trst, Milje, Dolina, Devin-Nabrežina, pokrajina Trst, stroka, pristaniška uprava, tržaška javnost in nenazadnje tudi slovenska vlada.

“A ne bomo stali križem rok,” pravi Furlanič. Občinski odvetniki so včeraj popoldne že proučevali nastalo situacijo. Pravijo, da je treba najprej zaustaviti postopek, saj se bojijo, da bi v Rimu zdaj lahko hitro izpeljali vse potrebno in da je gradnja plinskega terminala tako rekoč pred vrati. Slišati je namreč, da si aktualna vlada Maria Montija želi projekt zagnati čimprej, vsekakor še pred spomladanskimi volitvami.

Tržaški župan Roberto Cosolini je nedavno v pismu že prosil Montija, naj vlada pri odločanju pretehta argumente lokalne skupnosti in stroke, ki svarita pred tveganim objektom v zaprtem zalivu v neposredni bližini naselij, kjer je že obilica nevarne industrije, španskemu investitorju pa v šestih letih od začetka projekta ni uspelo popraviti dokumentacije, v kateri mrgoli pomanjkljivosti in nepravilnosti.

KATJA GLEŠČIČ


Najbolj brano