Svobodo medijev še najbolj ogroža varčevanje

Na medije v Sloveniji najbolj pritiskajo zahteve po varčevanju. Te so posledica manjših prihodkov medijskih hiš zaradi manjšega števila oglasov in padca naklad. Novinarji so zaradi nenadomeščanja upokojenih ali honorarnih sodelavcev vedno bolj obremenjeni in podvrženi posrednikom informacij.

Na svetovni lestvici svobode medijev tudi letos vodijo Finska, Nizozemska, Norveška, Luksemburg in Andora. Slovenija se je uvrstila na 35. mesto, tri mesta za ZDA in mesto pred Španijo in dve pred Francijo. Najmanj medijske svobode čutijo v Eritreji, Severni Koreji, Turkmenistanu, Siriji in Somaliji.
Na svetovni lestvici svobode medijev tudi letos vodijo Finska, Nizozemska, Norveška, Luksemburg in Andora. Slovenija se je uvrstila na 35. mesto, tri mesta za ZDA in mesto pred Španijo in dve pred Francijo. Najmanj medijske svobode čutijo v Eritreji, Severni Koreji, Turkmenistanu, Siriji in Somaliji. 

SLOVENIJA> Združeni narodi so pred 20 leti današnji dan razglasili za svetovni dan svobode medijev. Omejevanje svobode medijev je v demokratičnih državah ne poteka z represijo, ampak po drugih, prefinjenih in komajda vidnih poteh.

Na obeh regionalnih medijih, PN in Radiu Koper, želje bralstva in poslušalstva razumejo kot konstruktiven pritisk. Prizadevanja za to, da v napetih časih gospodarske krize ne bi izgubili bralcev, vplivajo na delo uredništva, priznava Vesna Humar, a poudarja, da se verodostojen časopis ne more in ne sme prilagajati cenenim okusom: “Tisti, ki ustvarjajo medij, morajo ohraniti pozornost do tem, ki so pomembne, čeprav morda niso privlačne.” Tjaša Škamperle prilagajanje okusu poslušalcev uokvirja znotraj tistega, kar dopušča javni radio: “Če je le mogoče in če so želje v sozvočju z usmeritvijo programske sheme, jim ugodimo.”

“Od vseh urednikov se pričakuje, da bodo nižali stroške,” o največjem pritisku na medije, ki posredno vpliva tudi na medijsko svobodo v Sloveniji, pravi odgovorna urednica Primorskih novic Vesna Humar. Novinarji so zaradi varčevanja podvrženi mnogim posrednikom informacij, kot so službe za stike z javnostmi in različni lobiji. “Količine 'instant' informacij se večajo, novinar, ki bi moral informacije preverjati in jih postavljati v kontekst, pa ima vedno manj časa, da to naredi,” pojasnjuje Humarjeva. Katero pot bo novinar ubral, je vprašanje profesionalnosti in dostojanstva. “Lokalni mediji so tu v prednosti, ker so lažje v stiku z zgodbami,” meni.

Pritiske varčevanja zaradi manjšega oglaševanja v času gospodarske krize občutijo tudi elektronski mediji, tako komercialni kot javni. “V slovenskem regionalnem radijskem programu smo nedavno, tako kot ostali programi znotraj javnega zavoda RTV, občutili posledice populističnega nižanja RTV prispevka. Zaradi tega nismo do sedaj odslovili nobenega zunanjega sodelavca, nismo pa nadomestili treh sodelavcev, ki so v lanskem letu odšli v pokoj,” je pojasnila urednica informativnega programa na Radiu Koper Tjaša Škamperle. Vseeno jim je uspelo ohraniti večino programa, “res pa je, da zdaj trikrat premislimo vsak izhod na teren ali naročilo linij za oglašanja iz odmaknjenih krajev Primorske.”

“Glavni pritisk na medije je izziv, kakšna bo prihodnost,” razmišlja namestnik odgovornega urednika Financ Uroš Urbas. Pri tem meri na negotovost zaradi upadanja števila naročnikov in upadanja prihodkov iz oglaševanja. Kakšen bo poslovni model, ki bo klasičnim medijem omogočil preživetje, je za zdaj nemogoče napovedati. Bojazni, da bi se ta model oblikoval pri cenenih in nepomembnih vsebinah, morda pri spregi med oglaševanjem in novinarstvom, ne deli: “Enkrat to narediš in slej ko prej se to razve. Kredibilnosti si ne povrneš nikoli več.” Pot, ki jo iščejo verodostojni mediji, gre torej v smeri ohranitve te verodostojnosti, za katero so naročniki pripravljeni plačati. JANA KREBELJ


Najbolj brano