Svoboda medijev za boljšo prihodnost

Svetovni dan svobode medijev, ki ga obeležujemo 3. maja, letos poteka pod geslom Svoboda medijev za boljšo prihodnost. Organizacija Reporterji brez meja je objavila seznam 100 junakov, ki pomagajo promovirati svobodo, med njimi je tudi Slovenec. V novinarskih združenjih pri nas opozarjajo na slabe delovne razmere novinarjev in na pritiske nanje.

Svetovni dan svobode medijev, ki ga  obeležujemo 3. maja, letos poteka pod geslom Svoboda medijev za boljšo prihodnost Foto: STA
Svetovni dan svobode medijev, ki ga obeležujemo 3. maja, letos poteka pod geslom Svoboda medijev za boljšo prihodnost Foto: STA

LJUBLJANA > Tretji maj so za svetovni dan svobode medijev razglasili leta 1993, po tem ko so na Unescovi konferenci leta 1991 z resolucijo potrdili, da je svoboden, neodvisen in pluralističen tisk nujen del vsake demokratične družbe. S praznikom se spominjamo Windhoekove deklaracije za promocijo neodvisnega in pluralističnega tiska v Afriki iz leta 1991, ki je bila sprejeta prav 3. maja.

V središču pozornosti letošnjega svetovnega dneva so tri med seboj povezane teme, to so pomembnost medijev v razvoju, varnost novinarjev in vladavina prava ter trajnost in integriteta novinarstva. V ponedeljek in torek po prazniku v Parizu pripravljajo Unescovo mednarodno konferenco, na kateri bodo obravnavali tudi navedene teme.

V ZNP opozarjajo na povečevanje samocenzure pri novinarjih

V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) ob svetovnem dnevu svobode medijev ugotavljajo, da je medijska svoboda pri nas v zadnjih 20 letih nazadovala, pritiski pa v zadnjih letih postajajo močnejši tudi zaradi gospodarske krize. “Veliko je primerov, ko medijska hiša zaradi poslovnih razlogov odpusti novinarja, ki je moteč zaradi svojega svetovnega nazora,” v izjavi ob svetovnem dnevu pojasnjuje predsednik združenja Tino Mamić. Po njegovih besedah se samocenzura tako še povečuje, zato potrebe po cenzuri niti več ni velike.

Kot navaja Mamić, v oči bode “primer cenzure na televiziji, ki se je zgodila takoj po sestanku predsednice vlade s predstavnikom lastnika televizije”. “Napovedani in oglaševani dokumentarni film o opozicijskemu voditelju je moral v bunker, tako kot se je to dogajalo pred padcem berlinskega zidu,” je pojasnil.

Slovenska zakonodaja je po njegovem mnenju ena najstrožjih na svetu, ko gre za osebne podatke javnih osebnosti. “A žal so nekatere javne osebnosti bolj zaščitene kot druge. Zakonodaja, ki si jo nekateri v izvršni oblasti razlagajo po svoje, je velikokrat ovira za marsikaterega raziskovalnega novinarja,” ugotavlja Mamić.

Po mnenju DNS novinarji delajo v vedno slabših razmerah

V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) ugotavljajo, da imamo pri nas veliko odgovornih in verodostojnih novinarjev, ki ustvarjajo kakovostne medijske vsebine in uspešno nadzorujejo centre moči. Se pa sprašujejo, “kako dolgo bodo uredništva še lahko ohranjala visoke standarde, saj novinarji delajo v vedno slabših delovnih razmerah”.

Od leta 2008 se je število redno zaposlenih novinarjev zmanjšalo za 200, število samozaposlenih novinarjev pa povečalo za 100. Tretjina novinarjev ni redno zaposlena in dela v negotovih, slabo plačanih razmerah, navajajo na DNS. Po njihovih navedbah so novinarji izpostavljeni tveganjem prekinitve pogodbe brez pojasnil in odpovednih rokov ter vse hujšim delovnim obremenitvam za vse nižje plačilo. Večina samozaposlenih novinarjev dela enako delo kot njihovi zaposleni kolegi in bi se lahko pridružila več kot 30 kolegom, ki so v zadnjih letih iztožili redno zaposlitev, pojasnjujejo.

Kot poudarjajo, sta socialna in pravna varnost tudi eni od temeljnih varovalk pred vse hujšimi in vse bolj raznovrstnimi pritiski na delo medijev in novinarjev.

Ob svetovnem dnevu DNS poziva izdajatelje medijev, da prevzamejo odgovornost za novinarje in s tem za ohranjanje kakovosti medijskih vsebin. “V času padanja naklad, prihodkov iz oglaševanja, krize poslovnih modelov, splošne ekonomske krize, sprememb bralnih navad javnosti ... je naložba v kakovosten medijski produkt, kar pomeni investicijo v novinarje, edina smiselna naložba za izhod iz krize,” so prepričani.

Tega se mora po njihovem prepričanju zavedati tudi “politika, ki je kriva za številne anomalije slovenskega medijskega prostora, saj je v preteklosti za uveljavitev političnega vpliva trgovala z mediji in povzročila trenutno krizo netransparentnega in nestrateškega lastništva”.

Direktivo za ščitenje medijske pluralnosti želijo zahtevati s podpisi milijona državljanov EU

V DNS opozarjajo tudi na skoraj 20 let star medijski zakon. Ministrstvo za kulturo pa kljub ugotavljanju, da so nekatere zakonske določbe zastarele, ne ukrepa. “Javni interes na področju medijev, ki so si ga privatizirala medijska podjetja, mora postati ključno vodilo pri oblikovanju nove nacionalne in evropske medijske politike,” so odločni. Sodobna medijska zakonodaja mora po njihovem mnenju v prvi vrsti zaščititi neodvisnost novinarstva in temeljne pravice javnosti.

Društvo novinarjev se je s slovensko nacionalno kampanjo tudi pridružilo Evropski iniciativi za medijski pluralizem. Njen cilj je do 18. avgusta zbrati milijon podpisov državljanov članic EU, s katerimi bodo od Evropske komisije zahtevali direktivo, ki bo ščitila medijsko pluralnost in poenotila zakonodaje posameznih držav.

Pobudo, ki so jo v Sloveniji začeli promovirati pred okoli tednom dni, je pri nas podpisalo okoli 300 državljanov. Podpise zbirajo v več članicah EU, skupno so po podatkih s spletne strani iniciative doslej zbrali nekaj več kot 25.000 podpisov.

K zaščiti novinarjev in drugih, ki prispevajo k javni razpravi v medijih, pred grožnjami in napadi je danes članice pozval tudi Svet Evrope. Prav tako jih poziva k vzpostavitvi nacionalnih pravnih okvirov za zaščito žvižgačev. Odbor ministrov je opozoril na vse pogostejša poročila o napadih na novinarje in druge medijske akterje v nekaterih delih Evrope, pri čemer ugotavlja, da so prizadevanja pristojnih, da se tovrstna dejanja raziščejo, velikokrat nezadostna.

Medijska svoboda po poročilu organizacije Freedom House na najnižji ravni v zadnjem desetletju

Na pomen medijske svobode pred sobotnim svetovnim dnevom opozarja tudi ameriška organizacija Freedom House, ki v letošnjem poročilu ugotavlja, da je medijska svoboda padla na najnižjo raven v zadnjem desetletju. Na padec so vplivali predvsem stanje v več državah Bližnjega vzhoda, vključno z Egiptom, Libijo in Jordanijo, izrazito nazadovanje medijske svobode v Turčiji, Ukrajini in več državah Vzhodne Afrike ter tudi poslabšanje razmer v relativno odprtem medijskem okolju v ZDA.

Poročilo države glede medijske svobode razvršča v tri skupine, in sicer skupino svobodnega, delno svobodnega in nesvobodnega medijskega okolja. Slovenija je tako kot večina drugih evropskih držav uvrščena v prvo skupino, na 39. mesto skupaj z Litvo in Granado, na vrhu lestvice pa so z najboljšim rezultatom Švedska, Norveška in Nizozemska.

Od slovenskih sosed je v prvi skupini le Avstrija na 30. mestu, Italija na 64., Madžarska na 71. in Hrvaška na 83. mestu pa so v drugi skupini. Na zadnjem, 197. mestu je Severna Koreja, v zadnji skupini sta tudi Rusija na 176. in Kitajska na 183. mestu.

Reporterji brez meja na seznam informacijskih junakov uvrstili tudi novinarja Blaža Zgago

Po mnenju generalnega sekretarja organizacije Reporterji brez meja Christopha Deloira bi moral biti svetovni dan svobode medijev priložnost za izkazovanje spoštovanja pogumu novinarjev in blogerjev, ki žrtvujejo svojo varnost in včasih tudi življenje za svoje delo.

Pred letošnjim svetovnim dnevom je tako organizacija objavila seznam 100 informacijskih junakov, ki pomagajo promovirati svobodo. Kot pojasnjujejo v organizaciji, ti skozi svoje pogumno delo ali aktivizem promovirajo svobodo, ki jo varuje 19. člen Splošne deklaracije človekovih pravic. Ta med drugim določa, da lahko “vsak išče, sprejema in širi informacije in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje”.

Na seznamu so tako profesionalni in znani novinarji ter tudi drugi manj znani ljudje 65 različnih narodnosti in različnih starosti. Najmlajši je 25-letni Oudom Tat iz Kambodže, najstarejši pa Muhammed Ziauddin iz Pakistana. Med njimi je tudi Slovenec Blaž Zgaga, ki so ga v organizaciji označili kot svobodnega raziskovalnega novinarja in avtorja trilogije V imenu države, ki govori o trgovanju z orožjem na Balkanu v 90. letih. Omenili so tudi njegov prispevek pri sprožitvi “političnega potresa” v Sloveniji zaradi afere Patria.

STA


Najbolj brano