Svet Evrope o predsedniških volitvah v Ukrajini

Razmere v Ukrajini, zlasti izvedba za 25. maj predvidenih predsedniških volitev, so bile v ospredju današnjega letnega zasedanja Odbora ministrov Sveta Evrope na Dunaju, kjer se je zbralo 30 zunanjih ministrov držav članic, tudi ruski in ukrajinski.

KIJEV, DUNAJ, RIM> Do srečanja med njima ni prišlo, prav tako Rusija ni naklonjena novi konferenci o Ukrajini v Ženevi.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Dešicja je na Dunaju dejal, da je Ukrajina odločena izvesti volitve konec meseca ter pozval mednarodno skupnost, naj pri tem pomaga, med drugim z napotitvijo mednarodnih opazovalcev.

Države je minister zaprosil tudi, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi “izkoreninili zunanje grožnje in provokacije, ki jih v Ukrajini podpira Rusija” in s tem omogočijo izvedbo volitev na svoboden in demokratičen način.

Lavrov: volitve so v času, ko država uporablja vojsko proti prebivalcem, neobičajne

Kijev je bil glede tega na današnjem srečanju deležen podpore številnih izmed 30 držav, ki so jih tam zastopali zunanji ministri. “Široka podpora za Ukrajino in obsodba ruskih dejanj,” je tvitnil britanski zunanji minister Wiliam Hague, ki je tudi obtožil Rusijo, da ovira izvedbo volitev.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je menil, da so volitve v času, ko država uporablja vojsko proti prebivalcem, neobičajne. Oblastem v Kijevu pa je očital, da ne delajo v dobro ukrajinskega ljudstva. “Vojska se ne bi smela vmešavati v politični proces,” je pred novinarji poudaril Lavrov.

Da je pred volitvami potrebna prekinitev ognja, je medtem izpostavil predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), švicarski zunanji minister Burkhalter. Izvedba volitev bi bila v trenutnih razmerah zelo težavna, je na Dunaju dejal Brukhalter, ki se bo v sredo v Moskvi o ukrajinski krizi pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Za izvedbo predsedniških volitev v Ukrajini na predvideni datum se je zavzela tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton. Kot je v Bruslju novinarjem dejala njena tiskovna predstavnica Maja Kocijančič, bi morali volitve kljub nasilju izvesti.

V zadnjih dneh se je nasilje v Ukrajini še okrepilo in tako francoski predsednik Francois Hollande kot nemški zunanji minister Frank-Walter Steinemeier sta posvarila pred nevarnostjo državljanske vojne.

V spodadih mrtvi in ranjeni

Nevarnosti, da bi v Ukrajino vkorakala ruska vojska, po mnenju poveljnika sil zveze Nato v Evropi Philipa Breedlovea ni. Kot je v ponedeljek dejal Breedlove, ki je še nedavno menil, da bo Rusija najverjetneje poslala svoje vojake na jug Ukrajine in tako zaščitila ceste proti Krimu in nato Odesi, lahko Kremelj svoje cilje doseže tudi na drugačen način, brez invazije.

V ponedeljkovih spopadih v mestu Slavjansk na vzhodu Ukrajine je bilo ubitih več kot 30 proruskih upornikov, več deset je bilo ranjenih. Spopad je terjal tudi življenja štirih ukrajinskih vojakov, medtem ko je bilo 20 ranjenih, je danes povedal ukrajinski notranji minister Arsen Avakov.

V skladu z dogovorom o umiritvi razmer iz Ženeve, ki so ga 21. aprila dosegle ZDA, Rusija, EU in Ukrajina, bi se sicer vse strani na vzhodu Ukrajine, vključno s separatisti, morale “vzdržati nasilja, ustrahovanja in provokativnih dejanj”, oboroženci, ki so zasedli vladna poslopja, pa bi jih morali zapustiti in se v zameno za amnestijo razorožiti.

A dogovor je ostal mrtva črka na papirju in Steinmeier je v nedeljo pozval k novi konferenci v Ženevi. Dešicja je danes izrazil pripravljenost Kijeva na drugo Ženevo, a le pod pogojem da Rusija podpre volitve in ukine podporo separatistom v državi.

Pogovarjali so se tudi o plinu

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je po drugi strani menil, da bi druga ženevska konferenca prinesla le malo napredka, če prvotni dogovor ostaja neuresničen. Na morebitnem novem srečanju bi poleg tega po njegovih besedah morale sodelovati vse strani, vključno s proruskimi aktivisti z vzhodne Ukrajine in juga države.

V luči ukrajinske krize so se danes v Rimu sestali tudi energetski ministri sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav, ki so iskali alternative za uvoz ruskega plina. Ugotovili so, da stanja ni mogoče spremeniti takoj, vendar so oblikovali načrt, kako bi odvisnost postopno zmanjšali. Med drugim so se zavzeli za povečanje uvoza utekočinjenega plina, povečanje zalog in izgradnjo novih plinovodov.

Skupino G7 sestavljajo Nemčija, ZDA, Kanada, Italija, Velika Britanija, Francija in Japonska. Še nedolgo nazaj je za isto mizo sedela tudi Rusija, vendar so jo iz skupine takratnih G8 izključili konec marca, potem ko si je priključila ukrajinski polotok Krim. Rusija zagotavlja Evropi okoli tretjino vsega zemeljskega plina.

STA

---