Šušteršič bi interventni zakon podaljšal do konca leta

Kandidat za ministra za finance Janez Šušteršič bo v primeru potrditve za ministra med prednostne naloge uvrstil znižanje javne porabe, poenostavitev davčnega sistema ter povrnitev kredibilnosti Slovenije kot partnerja za tuje investitorje.

Kandidat za ministra za finance Janez Šušteršič Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Kandidat za ministra za finance Janez Šušteršič Foto: Tomaž Primožič/Fpa

LJUBLJANA> Javno porabo bo treba letos znižati za približno 800 milijonov evrov, kar predstavlja osem odstotkov zdajšnjih proračunskih izdatkov, je ocenil Janez Šušteršič. V ta namen se bo treba vprašati, katerim izdatkom se lahko vsaj začasno odpovemo, podobno kot so ravnali v številnih podjetjih in gospodinjstvih, ko so se soočili z upadom prihodkov.

Ob tem je Šušteršič menil, da bo treba v veliko večji meri upoštevati učinke, ki jih imajo javni izdatki, takrat ko se o njih odločamo. Pogosto ne vemo, kakšne koristi imajo državljani in gospodarstvo od teh izdatkov, je dejal in kot primer navedel subvencije.

Ne bo posegal v plače javnega sektorja in socialne transferje

Šušteršič je zagotovil, da bo vlada spoštovala zavezo večine parlamentarnih strank ob sprejemu interventnega zakona, da se v času njegove veljavnosti ne bo posegalo v plače javnih uslužbencev in socialnih transferjev. A ob tem je predlagal, naj se veljavnost zakona podaljša s šestih na dvanajst mesecev.

Na davčnem področju je izpostavil potrebo po poenostavitvah, enostavnejšem sistemu in strožjem nadzoru. Od razbremenitev pri dohodnini in uvedbe zgornje meje pri socialnih prispevkih si obeta razbremenitev obdavčitve delovnih mest do konca mandata v višini 250 milijonov evrov.

Davčne počitnice za nova podjetja

Napovedal je tudi vrsto davčnih razbremenitev za podjetja, med drugim pavšalno obdavčitev in davčne počitnice za nova podjetja. “Če bomo skupaj z zniževanjem izdatkov uvedli te davčne poenostavitve in uvedli sistem socialnih zavarovanj, potem bodo učinki na gospodarstvo in s tem na zaposlovanje pozitivni,” je napovedal.

Glede privlačnosti Slovenije za tuje investitorje je Šušteršič dejal, da finančne potrebe niso take, da bi morali takoj vse prodati. “Bomo pa morali, da povrnemo zaupanje investitorjev,” je dodal.

Slovenija se bo morala drugače obnašati do investitorjev

Država se bo morala do investitorjev obnašati bistveno drugače, je zahteval, kot primer neprimernega ravnanja pa izpostavil prodajo Mercatorja. “Bilo je jasno, da so se vedno znova postavljali novi pogoji,” je pojasnil in se vprašal, kaj so s ščitenjem trgovca postavili na kocko.

“Na kocko so postavili Pivovarno Laško, banko in državni proračun, ki bo morda moral dokapitalizirati NLB, ker ji nismo dopustili, da bi razpolagala s svojim premoženjem,” je odgovoril. Začeti se bomo morali drugače obnašati do lastniških deležev države: ne takoj prodajati, a postaviti zelo jasna pravila in zaveze, je ponovil.

V skladu s koalicijsko pogodbo mora v lasti ostati 25 odstotkov bank in zavarovalnic, glede infrastrukture pa je dejal, da se je prodajalo ne bo, pač pa naj bi investitorje na to področje privabili v okviru javnozasebnega partnerstva.

“Privabiti moramo investitorje, da bodo prinesli denar v podjetja in zagotovili denar za prestrukturiranje,” je še dejal Šušteršič in opozoril, da brez tega ne bo delovnih mest in gospodarske rasti. Ob tem se mu zdi ukinitev Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS in prenos upravljanja z državnim premoženjem nazaj na ministrstva korak nazaj; sam bi predlagal preoblikovanje agencije.

STA


Najbolj brano