Suše v Sloveniji še ni konec
V Sloveniji še ni konec suše. V vodotokih se je stanje popravilo, v vodonosnikih, ki so osnova za pitno vodo, pa so še vedno težave s kakovostjo in količino, je ob robu odprtja zaključne konference projekta Center za upravljanje suše v jugovzhodni Evropi pojasnila Andreja Sušnik z oddelka za agrometeorologijo na Agenciji RS za okolje (Arso).
LJUBLJANA> Izpostavila je predvsem slovensko Istro, severovzhodno Slovenijo in Krško polje. Hidrologi so mnenja, da bi na tem območju moralo padati pol leta povprečnega dežja, da bi prišli na neko normalno oskrbo. “Suša še traja, se je pa stanje od zimske suše bistveno popravilo v večjem delu države,” je dejala Andreja Sušnik.
Kdo ima prioriteto v primeru kritičnih razmer?
Vedno, ko pride do dežja, ljudje pozabijo, da je vseeno treba varčevati z vodo, je spomnila in izpostavila, da je Primorska suha in da je tam obenem intenzivna sadjarska in zelenjadarska pridelava. “Težava je, kaj narediti, ko se bo poraba spet povečala, zaloga pa je slaba. Tu bo spet konflikt interesov oziroma dobrega upravljanja, ki ga v Sloveniji nimamo. Niti ni definirano, kdo ima prioriteto pri pomanjkanju vode, če pride do kritičnih razmer,” je še opozorila.
Suša je ustvarila 205 milijonov evrov škode
Sušni center za Jugovzhodno Evropo, s sedežem v Sloveniji, bo napovedoval in opravljal monitoring suš, je na odprtju današnje konference izpostavil Gregor Gregorič z Arso. Spomnil je, da je celotna škoda v zadnjih sušnih letih v Sloveniji ocenjena na 250 milijonov evrov.
Sušni center pa naj bi izboljšal pripravljenost na sušo in zmanjšal njene vplive. Regionalne in mednarodne analize suše zajemajo večjo količino podatkov iz različnih virov. Potrebna pa sta tudi določena standardizacija in izbor lokalnih podatkov. “Na tej točki se regionalna analiza razlikuje od lokalne, kjer stremimo k čim večjemu naboru podatkov in vključitvi vseh relevantnih podrobnosti v analizo,” je še pojasnil Gregorič.
Voda ni samoumevna
“Voda je ključna za gospodarsko rast, zato je izjemnega pomena varovanje virov vode in njena trajnostna raba,” pa je na konferenci izpostavil namestnik britanskega veleposlanika v Ljubljani Jamie Hilton. Ob tem je poudaril, da se boj za rast gospodarstva in boj za čisto okolje ne izključujeta. Opozoril je, da vodo jemljemo kot samoumevno, vendar nas narava vse večkrat opozarja na zmanjševanje in onesnaženje tega naravnega vira. Zato meni, da moramo že sedaj ukrepati s pripravo načrtov in rešitev za ohranjanje kakovostnih in zadostnih vodnih virov.
Sušnikova je ob robu konference še pojasnila, da je bila leta 2006 že sprejeta pobuda, da Slovenija gosti sušni center. S tem smo se zavezali, da bomo zagotovili določen denar, tudi če ne bo zagotovljenih sredstev iz projektov. “Transnacionalni program za jugovzhodno Evropo je doprinesel k temu, da smo dobili več partnerjev iz držav, ki bodo pomagali, da bo zaživel sušni center v obliki, ki je bilo zastavljeno" je še poudarila.
Sam projekt je bil vreden 2,4 milijona evrov, približno 100.000 evrov pa naj bi imeli še vedno zagotovljenih sredstev iz proračuna, je dodala Sušnikova, ki želi, da bi center postal inštitucija, ki bi imela svoj legalni status.
“Vse države v regiji imajo meteorološki in hidrološki monitoring, ki smo ga sedaj v neki platformi združili. S pomočjo že obstoječe infrastrukture delamo metodološke pristope, ki so v regiji že na lokalni ravni, te bi sedaj radi unificirali na regionalno raven,” je dejala Sušnikova in dodala, da gredo tudi v smeri proaktivnosti držav.
STA