Štuhec na zaslišanju zaradi izjave

Kriminalisti so danes v zvezi z izjavami na javni tribuni Zbora za republiko v Lenartu zaslišali moralnega teologa Ivana Štuheca. Po polurnem zaslišanju v Mariboru je dejal, je bilo zaslišanje korektno, osumljen pa naj bi bil kaznivega dejanja žaljive obdolžitve v zvezi z očitki, ki jih je izrekel na račun protikorupcijske komisije.

MARIBOR > Ivan Štuhec je tako kriminalistom kot medijem povedal, da ni bil prvi, ki se je kritično opredeljeval do dela komisije v tistem času. Že pred tem je bilo po njegovih besedah v slovenskem medijskem prostoru jasno, da izračuni, ki jih je delala Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), niso bili točni, prav tako pa je na svoji spletni strani imela objavljen zakon, ki v taki obliki sploh ni bil več veljaven.

Štuhec: Praprotnik bi se moral izločiti iz postopka

Ob tem je Štuhec znova ponovil glavni očitek iz Lenarta, da ko skuša nek državni organ dokazati nepravilnosti osebam, ki v političnem prostoru zavzemajo visoko mesto, mora tisti, ki to počne, to narediti strokovno, neoporečno, dosledno in brez vsakega etičnega dvoma.

“Moj osebni etični dvom je, da je eden izmed članov komisije Rok Praprotnik deset let delal kot novinar ter raziskoval področje tako imenovane orožarske afere. Človek, ki se deset let ukvarja z neko osebnostjo, v tem primeru z Janezom Janšo , bi se moral iz etičnih razlogov sam izločiti iz takega postopka, da bi tako komisiji dal dodatno verodostojnost,” je dejal Štuhec.

Organi pregona bi po njegovem morali biti najprej dosledni v izbiri dokazov, nato pa tudi logični v izgradnji obtožbe na osnovi pridobljenih dokazov.

Dvom o delu KPK

“Če so pred mano pravniki, ekonomisti, pa tudi drugi ljudje postavljali dvom o delu protikorupcijske komisije, potem trdim, da nisem kršil nobenega zakona. Ne bom si pustil vzeti te svobode, da smem prosto in svobodno ocenjevati, pa naj gre za predsednika države ali papeža, kaj kdo v tej državi misli in dela. Zato sem se boril in zato sem bil pred več kot 30 leti prvič na zaslišanju na mariborski Udbi. Danes so bili sicer kriminalisti neprimerno bolj korektni kot takrat,” je še dejal moralni teolog.

Na komisiji so se danes odzvali na očitke, ki se pojavljajo v javnosti, in zapisali, da podpirajo svobodo izražanja, ne podpirajo pa svobode žaljenja in obrekovanja. Zato so februarja zoper več oseb podali predloge za pregon zaradi storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, storjenega zoper državni organ.

Svoboda izražanja je po njihovem mnenju ena najvišjih ustavnih in demokratičnih vrednot, ni pa neomejena. Posamezniki, zoper katere je komisija podala predloge za pregon, so podajali izjave, ki ne po vsebini ne po cilju ne predstavljajo utemeljene ali neutemeljene kulturne in demokratične kritike državnega organa oziroma njegovega delovanja, ampak je šlo po mnenju komisije za izjave, namenjene izključno diskreditaciji, poniževanju in žaljenju državnega organa, ki je opravljal svoje delo skladno z zakonom.

KPK: žalitve in diskreditacije

Ob tem še dodajajo, da so vsi ovadeni bivši ali pa še aktivni politični funkcionarji oziroma predavatelji na visokošolskih zavodih, torej posamezniki s političnim in družbenim vplivom, zaradi česar je njihovo dejanje še toliko bolj zavržno.

Sicer pa protikorupcijska komisija z veliko zaskrbljenostjo spremlja razraščanje prakse nosilcev politične in družbene moči, ki žalijo ter diskreditirajo državne organe oziroma institucije pravne države, kadar ti po uradni dolžnosti obravnavajo njih ali njihove politične sopotnike.

Žrtev tovrstnih neresničnih in žaljivih trditev so tako tudi sodišča, tožilstvo, policija, različne inšpekcije in drugi organi ter institucije. Za takšne primere kazenska zakonodaja dopušča pregon, da se zavaruje meja dopustnega in zaščiti resnični namen pravice do svobode govora, kot tudi, da se namesto na posplošeno žaljenje in diskreditiranje diskurz prenese na vsebinsko kritiko, ki je vedno legitimna, so še zapisali na KPK.

STA

---