Študenti bi delo v administraciji in dobro plačana kratkotrajna dela

Študentsko ali dijaško delo mnogim mladim omogoča študij, ki bi jim bil brez tega onemogočen. Medtem ko ponudba prostih del zaradi recesije upada že četrto leto, pa je povpraševanja po delu čedalje več.

LJUBLJANA > Med dekleti je največ zanimanja za delo v administraciji, med fanti pa za dobro plačana kratkotrajna dela. Povprečna urna postavka je 4,5 evra.

Obseg študentskega dela v Sloveniji se je od začetka recesije, torej četrto leto zapored, zmanjšal za več kot polovico. Z uveljavitvijo zakona za uravnoteženje javnih financ lani, ki je prinesel dvig koncesijske dajatve z 16,8 odstotka na 30 odstotkov in omejitev zaposlovanja študentov v javni upravi, so v e-Študentskem Servisu zabeležili ponovni padec prometa. Podobno se je zgodilo ob vsaki dodatni obremenitvi stroškov študentskega dela.

Vse manj ponudb in koncesionarjev

“Upad števila prostih del pričakujemo tudi v prihodnjih mesecih, pri čemer ocenjujemo, da bo ponudba za več kot 30 odstotkov manjša kot v poletnih mesecih lani,” je dejala Katarina Bremec Slanič iz e-Študentskega Servisa, enega izmed 30 koncesionarjev, ki še posredujejo študentsko delo. Število teh se zaradi vpliva več dejavnikov, tudi demografskih (zmanjšano število dijakov in študentov), vsako leto krči. Lani jih je bilo namreč še 40.

“Vsakič, ko je prišlo do nižanja priznanih stroškov, se je število koncesionarjev občutno zmanjšalo, doslej za kar dve tretjini, s 85 na 30. Z zadnjo spremembo zakona za uravnoteženje javnih financ pa večina agencij za začasna dela - tudi z radikalnim odpuščanjem, ukinjanjem poslovalnic in krčenjem dodatne ponudbe - ne bo preživela,” zatrjuje Bremec Slaničeva.

Če racionalizacija poslovanja ne bo zadostovala, bodo razmišljali o omejitvi zalaganja zaslužkov, brezplačnih storitev za podjetja in člane, krčenju števila zaposlenih in zapiranju poslovalnic, je dejala.

Vse več plačilne nediscipline, na leto 1000 sodnih izvršb

Študentski servisi oziroma koncesionarji od leta 2008 beležijo tudi porast plačilne nediscipline. Letno e-Študentski Servis sodeluje s 17.500 podjetji. Več kot tri četrtine računov je plačanih z zamudo, zato na servisu že več kot četrtino delovnega časa po navedbah Bremec Slaničeve porabijo za izterjavo zaslužkov. Letno izdajo več kot 41.000 opominov in opravijo več kot 153.000 telefonskih klicev za izterjavo. Letno vložijo tudi več kot 1000 sodnih izvršb.

Neplačnike med drugim javno objavijo na spletni stran www.neplacniki.info, kar delodajalcu-neplačniku bistveno oteži iskanje nadaljnjih študentov za delo.

Trenutno okrog 700 ponudb, največ za delo v trgovini in v strežbi

Na servisu imajo po besedah Bremec Slaničeve trenutno okrog 400 ponudb za različna dela in 300 ponudb za delo v strežbi. Mladi lahko izbirajo med različno ponudbo prostih del - od enostavnih do strokovnih del. Čeprav je ponudba bistveno manjša kot v preteklih letih, pa je največ ponudb za delo v prodaji, s strankami, v računalništvu, na terenu, v strežbi in za fizična dela.

Kot pravi, je med dekleti največ zanimanja za delo v administraciji in za različne promocije, med fanti pa dobro plačana kratkotrajna dela. Študente višjih letnikov in absolvente pa bolj zanimajo dela, ki so povezana s smerjo študija. Mladi se namreč zavedajo, da si lahko svojo zaposljivost med in po študiju povečajo z nabiranjem neformalnih znanj, ki jih pridobivajo z delom preko študentskega servisa.

Povprečna urna postavka je 4,5 evra

Povprečna urna postavka je 4,5 evra. Urne postavke so po navedbah Bremec Slaničeve najvišje v osrednji slovenski regiji, kjer je tudi najvišja ponudba del, najnižje pa v južni in vzhodni Sloveniji.

Lažja fizična dela so plačana od 3,9 evra na uro naprej. Pri težjih fizičnih delih, denimo selitvah, urne postavke dosežejo tudi sedem evrov na uro. Za lažja administrativna dela se postavke gibljejo od štirih evrov naprej, pri zelo zahtevnih delih pa je plačilo tudi 5,5 evra na uro. Za prodajo se gibljejo urne postavke med 3,9 in 4,4 evra na uro.

Promocije so plačane zelo različno, začnejo se pri 4,6 evra na uro pa tja do sedem evrov (med vikendi in v nočnem času). Za strokovna dela so urne postavke zelo različne, in sicer glede na zahtevnost dela, zahtevano teoretično znanje in ustrezne izkušnje, in so lahko tudi višje od sedmih evrov, pravi Bremec Slaničeva.

Z novim zakonom o študentskem delu do lažje zaposljivosti mladih

Z napovedanimi spremembami zakonodaje naj bi v Sloveniji prišli do večje zaposljivosti mladih. Nov zakon o študentskem delu naj bi na ministrstvu za delo pripravili do 31. marca 2014. Predlaganih sprememb na študentskem servisu sicer ne poznajo, si pa, tako Bremec Slaničeva, želijo, da bi se pri pripravi zakona posvetovali tudi s posredniki dela, ki imajo “največ stika s študentskim delom in ga zelo dobro poznajo”.

V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so pripravili izhodišča. “Zavzemamo se za stališče, da vsako delo šteje. To pomeni, da je priznano kot delovna izkušnja pri nadaljnjih delodajalcih, prav tako pa, da se tudi iz študentskega dela vplačujejo prispevki v pokojninsko in zdravstveno blagajno,” je pojasnil predsednik ŠOS Mitja Urbanc.

S formalnim beleženjem izkušenj skozi takšno študentsko delo bi prispevali k lažji zaposlitvi mladih diplomantov oziroma k lažjemu prehodu med izobraževanjem in trgom dela, je prepričan Urbanc.

STA

---