Stranke ne bodo pustile Cimosa na cedilu

V državnem zboru se danes nakazuje soglasna podpora dopolnitvam zakona za reševanje podjetij v težavah. Kot prvi bo pomoči v obliki državnega poroštva komercialnim bankam deležen koprski Cimos. Upniki bodo po novem lahko terjatve konvertirali v lastniške deleže. Kljub dodelanemu scenariju še ni znano, kaj bo glede 35-milijonske pomoči rekla EU.

LJUBLJANA> Vse politične stranke se strinjajo, da je treba pomagati podjetjem, ki imajo razvojni potencial. Med njimi je tudi Cimos, za katerega je bila novela zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah v prvi vrsti pripravljena.

Kaj vse bi odnesel stečaj Cimosa

Če država ne bi pomagala Cimosu, bi bilo ogroženih 900 delovnih mest v matični družbi Cimos, v celotni skupini (tudi v drugih državah) pa skupaj 7000. Država bi, če bi šel ta proizvajalec avtomobilskih sklopov v stečaj, iz naslova DDV, davka od prihodka pravnih oseb, zmanjšanja prilivov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter povečanja odhodkov za socialne transferje izgubila od 14 do 20 milijonov evrov letno, razloge, zakaj rešiti Cimos, utemeljujejo na vladi.

“Cimos je testni primer takšnega reševanja,” vladno odločitev, da Cimosu odobri poroštva za najem 35 milijonov evrov kreditov pri komercialnih bankah, pojasnjuje minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik. S tem denarjem naj bi Cimos na kratki rok rešil svoje likvidnostne težave, v drugi fazi pa bo treba podjetje sanirati. S konverzijo posojil bi komercialne banke postale solastnice Cimosa.

Gre za sistemsko rešitev, za katero Stepišnik meni, da jo bodo kot model reševanja gospodarstva povzemali in kopirali tudi drugod. Na druga slovenska podjetja pa bi se takšno reševanje, ki bi s seboj potegnilo spremembo lastništva v podjetjih, lahko po ministrovem predlogu širilo kar z razpisom: “Želim, da vsa podjetja, ki želijo vstopiti v takšno shemo, vstopijo.”

Novela zakona poleg konverzije danih posojil in poroštev v lastniške deleže podjetij predvideva tudi ukinitev omejitve dajanja pomoči gospodarskim družbam, v katerih je država več kot četrtinska lastnica. Hkrati tudi določa, da višina pomoči podjetjem ni omejena.

Na potezi še EU

Vseeno pa zakon ne ukinja dolžnosti Slovenije, da za vsako državno pomoč, višjo od desetih milijonov evrov, dobi odobritev Evropske komisije. Na vprašanje, koliko časa bo treba čakati na odobritev in kaj se bo zgodilo, če te odobritve ne bo, Stepišnik včeraj ni jasno odgovoril.

Pravniki v parlamentu so opozorili tudi na možnost, da gre družba, ki dobi pomoč, vseeno v stečaj ali v prisilno poravnavo. V tem primeru država verjetno ne bi dobila vrnjene pomoči, ki jo je dala v obliki posojila ali poroštva; drugi upniki so namreč poplačani pred družbenikom ali delničarjem z več kot 25-odstotnim deležem. Stepišnik meni, da je tveganje za takšen razplet majhno in da ga je treba sprejeti.

Preprečiti zlorabe

Poslanci, ki bodo danes o zakonu odločali po nujnem postopku, so na včerajšnji obravnavi novele zakona pred pristojnim odborom dali s soglasno podporo vedeti, da bodo šle rešitve gladko skozi glasovalno sito. To pa ne pomeni, da ne brez pomislekov. Danijel Krivec (SDS) se je na Cimosovem primeru vprašal, ali res ne bo šlo za reševanje lastnikov, kajti za to podjetje naj bi bili še lani odprte druge možnosti reševanja, ki pa naj bi se jim lastniki odpovedali in s tem ohranili svoje deleže ter dočakali državno pomoč.

Ko govorimo o sistemski rešitvi tudi za druga podjetja, pa poslance predvsem skrbi, da ne bi prihajalo do zlorab pomoči. Treba je postaviti pregledna merila za odločanje, kdo naj dobi pomoč, poudarja Ljudmila Novak (NSi): “Ni edini kriterij število zaposlenih, ampak ali ima podjetje perspektivo in rešitve.”

JANA KREBELJ

---