Štipendisti se letos bojijo dedka Mraza

Višji otroški dodatki za dijake, mlajše od 18 let, ne bodo pokrili višine dosedanjih štipendij, obljube ministrstva za delo, da se bo zaradi ugodnejšega cenzusa povečalo število državnih štipendij za študente, pa so laž, mesec dni pred uveljavitvijo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, trdijo dijaki in študentje. Sistem bo pravičnejši: državno pomoč bodo dobili tisti, ki jo res potrebujejo, pa odgovarjajo pripravljalci zakona.

LJUBLJANA> Enotna vstopna točka za pridobitev katere koli socialne pravice, ki na bi zaživela po novem letu, jezi tudi mlade. Študentje opozarjajo, da je ministrstvo napovedovalo višji cenzus za pridobitev državne štipendije, zaradi česar naj bi bilo do nje upravičenih več mladih, toda hkrati je možnost za štipendijo znižalo s tem, da bo v premoženje študentove družine vštevalo kar 13 novih dohodkov.

Kdor dela, bo na slabšem

K premoženju se bodo štele denimo tudi denarne pomoči od humanitarnih organizacij. “Študent lahko na račun enkratne pomoči izgubi celoletno štipendijo,” pravi Mitja Urbanc iz Študentke organizacije Slovenije (ŠOS). Še bolj sporno pa je vštevanje celotnega zaslužka prek študentskega dela. “V letu 2011 je moral posameznik, ki ni dobil štipendije, opravljati študentsko delo, da se je lahko preživel, v letu 2012 pa zaradi tega celotnega dohodka v cenzus ne bo upravičen do državne štipendije,” opozarja.

Da se jim godi krivica, so prepričani tudi mladoletni dijaki. Po novem letu bo približno 18.000 dijakom pravica do državne štipendije zamrznila, njihovi starši pa bodo prejeli višje otroške dodatke. Dijak 3. letnika Žan Kogovšek ugotavlja, da bo njegova družina prikrajšana za približno 140 evrov na mesec. Zdaj prejema 178 evrov državne štipendije, njegova mati pa 74 evrov otroškega dodatka. Po novem bi mati prejemala 110 evrov otroškega dodatka, on pa bi izgubil štipendijo. “Štipendijo porabim predvsem za stroške, ki jih imam s šolo, za prevoz, učbenike, ekskurzije, izlete, nekaj pa ostane tudi zame. Ta štipendija mi veliko pomeni, ker je to moj denar,” je povedal.

Pomagati najšibkejšim

“Prejemnikom z najslabšim položajem, se bo položaj po novem bistveno izboljšal,” na opozorila dijakov, da višji otroški dodatek ne bo nadomestil izpada štipendije, odgovarja Davor Dominkuš z ministrstva za delo. Lahko se zgodi, da bo kdo na slabšem, priznava, a ključni namen enotne vstopne točke je v tem, da se izboljša položaj družbeno najbolj prikrajšanih skupin. “Dijaki in študentje poleg štipendije dobivajo celo vrsto drugih prejemkov, o katerih se sedaj glasno ne govori,” dodaja Dominkuš. Prejemki, kot so subvencija prevoza in subvencija prehrane, se po novem letu izboljšujejo; dvigujejo se tako cenzusi kot zneski subvencij, zato bodo dijaki in študentje vštevši vse pravice na boljšem, je prepričan. Na ministrstvu sicer poudarjajo, da se bo državna štipendija po novem letu zelo povišala: osnova brez dodatkov, ki zdaj znaša 39 evrov za dijaka in 58 evrov za študenta, se bo povišala v razpon od 100 do 190 evrov. Višji bo tudi cenzus za pridobitev štipendije; trenutno znaša 462 evrov na družinskega člana, po novem pa bo 523 evrov na člana.

Ob pomisleku študentov, da bo po novem tudi veliko več stvari, ki se bodo vštevale v družinsko premoženje in tako zmanjševale možnosti za pridobitev štipendije, pa Dominkuš pojasnjuje: “Prešli smo na sistem, ki je poenoten, dohodki in premoženje so jasno definirani in za vseh 13 pravic, ki izhajajo iz nove zakonodaje, se pravila enako uveljavljajo. Gre za korak k pravičnosti in preprečevanju zlorab sistema.”

JANA KREBELJ

---