Srdoč Majerjeva prijavila Kopač Mrakovo

Generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje Zlatka Srdoč Majer zanika vse očitke ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je vladi predlagalo njeno razrešitev.

LJUBLJANA > Poleg tega je minuli teden pristojnim organom zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja prijavila tri osebe z ministrstva, tudi ministrico Anjo Kopač Mrak.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudarila Zlatka Srdoč Majer, je v ponedeljek od vlade prejela obvestilo o razlogih za razrešitev, na katerega se mora odzvati do četrtka.

V zvezi z očitkom o malomarnem opravljanju dolžnosti in neustreznem operativnem sodelovanju z ministrstvom je dejala, da so bili tako ona kot njeni sodelavci lani odzivni v zvezi z vsakim vprašanjem in da so bile vse zahtevane naloge na operativni ravni izpeljane v rokih.

“Prav tako smo sodelovali tudi s svetom zavoda, v katerem je šest predstavnikov vlade. Ni bilo nobenih zadržkov z naše strani,” je zatrdila.

O nekorektnem sodelovanju s predsednikom sveta, sicer namestnikom direktorice direktorata za zaposlovanje in trg dela na ministrstvu, Zoranom Kotolenkom je dejala, da je ta od marca lani izvajal “tihi mobing” nad njo, zato ga je minuli teden tudi prijavila pristojnim organom. Očitek, da je bila zoper Kotolenka podana prijava zaradi sprejetih sklepov na seji sveta zavoda, ne drži, je dodala.

Sicer pa ministrstvo za delo Srdoč Majerjevi očita tudi, da s spremembami sistemizacije delovnih mest ni dosegla tistega, kar je obljubila v začetku lanskega leta, to je okrepitve uradov in območnih služb zavoda.

“Tudi ta očitek ni na mestu, saj smo s sistemizacijo uravnotežili zaposlitve,” se je odzvala generalna direktorica zavoda. Iz centralne službe je bilo po njenih besedah v območne službe premeščenih 18 javnih uslužbencev. Pristavila je, da so na podlagi sklepa vlade omejeni s kadrovskim načrtom v obsegu 815 sodelavcev in maso za plače v višini nekaj nad 20 milijonov evrov.

Prav tako se ji zdi neutemeljen očitek, ki se nanaša na slabo stanje duha na zavodu. “Ne vem, kako lahko stanje duha popraviš, če moraš proti lastnim sodelavcem vložiti 553 tožb na sodišče in morajo ti vrniti plače za pet let,” je bila kritična. Zavod namreč od zaposlenih terja za 2,19 milijona evrov bruto preplačanih plač.

“Želim poudariti, da sem ves čas sledila ukrepom, ki so bili naloženi že v letih 2008, 2010, 2012, a se tega težkega dela ni lotilo nobeno vodstvo,” je izpostavila. Vložitev tožb in sprejem nove sistemizacije v zavodu s tako visokim številom zaposlenih in pri toliko deležnikih je bil velik zalogaj, je opozorila.

Na zavodu ves čas, odkar ga vodi, odkrivajo nepravilnosti in korupcijo, negospodarno in potratno rabo javnih sredstev, škodljive pogodbe, sporno zaposlovanje in sporne postopke javnih naročil, je še poudarila. Iz tega razloga je ves čas deležna napadov in anonimnih obtožb, je prepričana.

Po njenih besedah so zaradi ugotovitev nepravilnosti vložili že več kazenskih ovadb zoper odgovorne osebe na zavodu in na ministrstvu. “Ker se odkrivanje nepravilnosti nadaljuje, je očitno izredno močan interes, da se korupcija prikrije in pomete pod preprogo,” je ocenila.

Minuli teden so sicer na podlagi ocene, da so odgovorni za nepravilnosti pri prehodu v nov plačni sistem na zavodu, s čimer je povezanih omenjenih 553 tožb, pristojnim organom prijavili tudi pomembne predstavnike ministrstva za delo.

Zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, oškodovanja javnih sredstev in nevestnega dela v službi so prijavili ministrico Kopač Mrakovo, direktorico direktorata za zaposlovanje in trg dela na ministrstvu Damjano Košir ter njenega namestnika Kotolenka.

Zavod je zaradi suma nasprotja interesov Koširjevo že marca lani prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije, Srdoč Majerjeva pa je, kot omenjeno, prejšnji teden ločeno zaradi suma šikaniranja na delovnem mestu prijavila tudi Kotolenka.

Generalna direktorica zavoda, ki je petletni mandat nastopila februarja lani, torej v času vlade Janeza Janše, je novinarjem naknadno pojasnila, da ne verjame, da je predlagana razrešitev politično obarvana, dopušča pa možnost, da za njo stojijo pritiski toženih delavcev.

Potrdila je še, da je zaposlenim na zavodu posredovala elektronsko pošto, s katero je preverila, ali se strinjajo z njeno vizijo oz. ali so z njo zadovoljni ali ne. Kot je zatrdila, s tem ni pritiskala nanje, izsledkov o podpori pa še nima.

Priznala je tudi, da je po začetku opravljanja funkcije zamenjala skoraj vse direktorje, “vendar na transparenten način”. Anonimne očitke, da se je obdala s sodelavkami, ki na zaposlene izvajajo mobing, je zavrnila, saj da česa takega ni nikoli dopustila.

Na novinarsko vprašanje, ali je imela ob vseh omejenih notranjih zadevah sploh čas za vsebino, je odgovorila, da so ji te res vzele veliko časa, da pa si je želela začeti bolj intenzivno delati tudi na vsebini.

V zvezi z dejstvom, da se je število brezposelnih, od kar je generalna direktorica, zvišalo za okoli 6000 na skoraj 130.000, je sicer dejala, da zavod nima vpliva na priliv brezposelnosti, temveč le na storitve posredovanja dela, a je trenutno v Sloveniji le 500 prostih delovnih mest. V zadnjem letu je do zaposlitve z njihovo pomočjo prišlo 65.000 brezposelnih, je razkrila.

STA

---