Šolstvo na tnalu varčevanja

Zaposleni v visokem šolstvu bijejo plat zvona: rebalans proračuna je univerzam vzel denar, zdaj pa bodo te za isto plačilo dodatno obremenile svoje delavce ter študentom okrnile programe. Ministru Žigi Turku se spremembe visokošolskega zakona ne zdijo sporne.

LJUBLJANA>Konec avgusta se je v javni razpravi pojavila novela zakona o visokem šolstvu, za katero je imela zainteresirana javnost dva dni časa za pripombe. “S čim se tako mudi; razen z odpuščanji na javnih univerzah in ustanavljanjem zasebnih?” sprašuje predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Marko Marinčič.

Več dela, ista plača

V sindikatu v noveli zakona vidijo tri radikalne spremembe. Vlada bi dobila neposreden vpliv na sestavo Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis), novela bi omogočila vstop tujih visokošolskih ustanov v slovenski visokošolski prostor brez nadzora nad njihovo kakovostjo, neposredno pedagoško obveznost pa bi brez sedanjih omejitev v zakonu o visokem šolstvu poljubno določali rektorji univerz.

Slednje naj bi se začelo dogajati že zdaj, ko se zakon še ni spremenil, opozarjajo zaposleni na univerzah v Mariboru in na Primorskem. Članice Univerze na Primorskem so od rektorata že prejele navodilo, naj študijski proces načrtujejo tako, da pedagoški kader obremenijo za 20 odstotkov, ob istem plačilu, je povedala predsednica Visokošolskega sindikata Univerze na Primorskem Elizabeta Zirnstein.

“Dejansko gre za uvajanje neplačanega, zastonj dela,” opozarja. Eden od varčevalnih ukrepov naj bi bilo tudi krčenje izvedbe študijskih programov, in sicer tako, da bi krčili do 50 odstotkov v programih predvidenih kontaktnih ur, s čimer pa bi, po prepričanju sindikata, študentom sredi študija spremenili programe.

Rebalans proračuna je v kot stisnil tudi ljubljansko univerzo, kjer se zaposleni bojijo, da bodo novembra ostali brez plač.

Novela ni sporna

Na ministrstvu pojasnjujejo, da z novelo zakona hitijo, ker je ljubljanski in mariborski univerzi že potekla akreditacija študijskih programov, primorska univerza pa je v postopku podaljšanja.

Ministru, pristojnemu tudi za visoko šolstvo, Žigi Turku, se sprememba zakona, tako da bi člane Nakvisa izbirala vlada, ne zdi sporna. Sedanji Nakvis ne deluje dobro, ker ministrstvo financira organizacije, ki jih Nakvis akreditira, pa bo na koncu za vse skupaj odgovoren minister. “Če imamo odgovornost za to, upam, da imamo lahko tudi vpliv na sestavo organa, ki je namenjen zagotavljanju kvalitete in nadzoru,” razmišlja Turk.

Tudi to, da bi lahko rektorji sami določali obremenitev zaposlenih, se Turku ne zdi sporno. Na fakultetah, “kjer je velika raziskovalna kvaliteta”, bodo lahko obremenitve zaposlenih še znižali, drugod pa povišali.

Zaradi dogajanja v visokem šolstvu stranka SD zahteva izredno sejo pristojnega odbora DZ. Minister Turk sicer na očitke o dvodnevnem roku za pripombe na novelo zakona pravi, da bo ministrstvo, kljub zaključku javne razprave, upoštevalo vse predloge na novelo zakona, ki bi še prispeli na njihov naslov.

JANA KREBELJ

---