Šolniki pristajajo na znižanje plač, ne pa na nižanje standardov
Svet
17. 04. 2012, 18.09
, posodobljeno: 30. 10. 2017, 18.43
Na pogajanjih danes oblikovane podskupine za pogajanja med vlado in sindikati javnega sektorja glede standardov in normativov na področju izobraževanja po besedah vodje koordinacije stavkovnih odborov sindikatov Branimirja Štruklja ni bilo konkretnega napredka, so pa “do neke mere” izmenjali poglede na to, kako bi bilo mogoče narediti korak naprej.
Branimir Štrukelj: “Če bo treba, smo pripravljeni odstopati in nase vzeti to krizo, ne bomo pa popustili pri standardih in normativih.” Foto: Nebojša Tejić/Sta
LJUBLJANA> Šolniki so prepričani, da je potrebno javno šolstvo v Sloveniji braniti. Pripravljeni so ga braniti, tudi za ceno svojih plač. “Če bo treba, smo pripravljeni odstopati in nase vzeti to krizo, ne bomo pa popustili pri standardih in normativih. To je eden od ključnih razlogov za stavko v šolstvu,” je dejal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj.
Koliko časa bo trajala stavka, je po Štrukljevih besedah odvisno od poteka pogajanj in od odločitev koordinacije stavkovnih odborov oziroma posameznih stavkovnih odborov. “Stavka bo v sredo zvečer prešla v mirovanje, a bo to še vedno stavkovno razmerje, kjer bomo njeno intenzivnost dvigovali glede na potek pogajanj,” je poudaril in dodal, da bodo “v stavki, dokler ta ne bo preklicana”.
Tri četrtine vseh prihrankov v proračunu je na šolstvu, znanosti in kulturi
V primeru, ko ne gre drugače, so se šolniki, od vzgojiteljic do profesoric v srednjih šolah in na univerzi, kot je povedal Štrukelj na današnji novinarski konferenci, prej pripravljeni odreči svojim plačam, kot popustiti pri standardih in normativih. Ob tem je izrazil upanje, da jih bodo na tej točki podprli državljani, ki verjamejo, da so slovenski vrtci in šole dobre in da se z naših fakultet lahko pride na odlična delovna mesta pri nas in v tujini.
Štrukelj je medijem povedal, da je trajalo skoraj tri tedne za začetek pogajanj v zvezi z normativi v šolstvu, ki so po njegovih ocenah izjemno zahtevni. “Tri četrtine vseh prihrankov v proračunu je na šolstvu, znanosti in kulturi, kar se mi zdi skrajno problematično in za razliko od drugih razvitih držav v Evropi nenavadno,” je dejal.
Na pogajanjih ni bilo konkretnejšega napredka
Prav zato, ker so ta vprašanja šele zdaj “resno odprli”, pa na današnjih pogajanjih podskupine ni prišlo do konkretnejšega napredka. Štrukelj je izpostavil, da sta ob tem tudi obe pogajalski strani opozorili, da pogajanja v zvezi z normativi “niso in ne morejo” biti ločena od pogajanj o plačah in od pogajanj glede socialnih vprašanj.
Po koncu pogajanj prve podskupine se zdaj sestaja še podskupina, oblikovana za pogajanja o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev. Pred začetkom teh pogajanj je Štrukelj pojasnil, da se ta hip še ne ve točno, kateri predlogi bodo izhodišče za pogajanja. Ali bodo nadaljevali tam, kjer so se končala pogajanja “v mirnodobskem času” pred četrtkovo sejo vlade, ali pa bo predmet pogovorov tisto, kar je vlada "zapisala v zakon in napovedala, da bo znižala", je dejal Štrukelj.
Službo lahko izgubi tudi do 2500 ljudi
“Stavka zagotovo bo, kajti mi nimamo v rokah ničesar,” je še povedal Štrukelj. Dodal je, da so soočeni z “brutalnimi znižanji in zaostritvami” normativov, predlogi za znižanje plač in vseh nadomestil, hkrati pa jim grozi tudi, da bo “kakšnih 2000 do 2500 ljudi” ostalo na cesti. Po njegovem mora vlada razumeti, da tako naprej ne gre.
STA