Sodniki v posebno šolo?

Vlada želi ljudem vrniti upanje, da smo pravna država, je po včerajšnji seji ministrskega zbora premierka Alenka Bratušek pospremila sprejetje predlogov novel zakona o sodiščih in sodniški službi. Minister Pličanič napoveduje možnost odprtja posebne šole za sodnike.

LJUBLJANA > Poleg predloga novel zakonov o sodiščih in sodniški službi so ministri na vladi potrdili tudi zavezo državljanom o izboljšanju stanja v sodstvu, ki so jo v začetku tedna podpisali predsednica vlade Alenka Bratušek, minister za pravosodje Senko Pličanič in predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša.

Sodišča bodo hitrejša

Premierka je včeraj ponovila svojo napoved, da bo vlada v naslednjih dneh in tednih vse moči usmerila v tri cilje - v zaposlovanje mladih in vrnitev prihodnosti mladim, v gospodarstvo in v pravno državo. Glede ukrepov v pravosodju je zagotovila, da nikakor ne gre za poseganje ene veje oblasti v drugo, temveč za ukrepe, ki bodo izboljšali organizacijo in učinkovitost, s tem pa tudi kakovost sodstva.

Med drugim je napovedala, da naj bi prihodnje leto povprečno reševanje zadev pred vsemi sodišči trajalo manj kot leto dni, na nekaterih sodiščih pa nekateri postopki celo samo tri mesece. Popravki teh zavez so v določenih okoliščinah mogoči, je dodala. "Verjamem, da bo ta zaveza res korak k temu, da bodo naši ljudje verjeli, da Slovenija je pravna in pravična družba in država," je poudarila Bratuškova. Kot je dodala, so sprejeti dokumenti odgovor na priporočila, ki jih je nedavno dobila iz Bruslja.

Pličanič: ne gre za poseganje v avtonomijo sodstva

Minister Senko Pličanič je povedal, da gredo ukrepi, zapisani v zavezi, v smeri racionalizacije sojenja, pa tudi zagotavljanja kadrovskih in finančnih ter materialnih pogojev za delovanje sodišč.

Novele obeh zakonov imajo tri cilje, je dejal. Prvi je večja učinkovitost poslovanja in delovanja sodišč s krepitvijo samostojnosti in neodvisnosti sodstva.

Kot primer je omenil prenos pristojnosti za določanje sodniških mest in njihovo razpisovanje s pravosodnega ministrstva na vrhovno sodišče.

Drugi cilj je večja odgovornost pri vodenju sodišč, pri čemer se povečujejo pristojnosti predsednikov sodišč, ki jim bodo “merili” odgovornost ob nedoseganju predvidenih rezultatov. Tretji cilj prinaša povečanje nadzora nad sodno upravo.

Minister je poudaril, da ne gre za poseganje v avtonomijo sodstva, temveč za nadzor nad tem, ali so sodišča učinkovito organizirana.

Pličanič je še povedal, da jeseni načrtujejo spremembo organizacijske strukture sodišč. “Okrepljeno bo sodno okrožje, dogovoriti se je treba, kaj z okrajnimi sodišči,” je napovedal. O ukinitvi trajnega sodniškega mandata ne razmišlja, v načrtu pa ima ustanovitev posebne sodniške šole.

DAVORIN KORON

---