Socialni partnerji še brez dogovora

Socialni partnerji v skupini za reformo trga dela so danes v odsotnosti ministra za delo Andreja Vizjaka zgolj evidentirali odprta vprašanja v predlogu zakona o delovnih razmerjih (ZDR), zapirali pa jih niso.

LJUBLJANA> Kot kaže, so med najbolj perečimi temami odpovedni roki, agencijsko delo in odpravnine ob upokojitvi.

Izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je po srečanju v Ljubljani povedal, da so se prebili skozi približno polovico odprtih členov predloga ZDR, pogajalec iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Alojz Selišnik pa ga je dopolnil, da so stvari vendarle že bolj ali manj dorečene in da bo ZDR približno takšen, kakršen je trenutni predlog.

Med odprtimi vprašanji, ki so bila danes na mizi, so bili sicer posebej izpostavljeni agencijsko delo, odpovedni roki in odpravnine ob upokojitvi.

Neenotni glede agencijskega dela

Predlog ZDR predvideva 25-odstotno kvoto za agencijsko delo. To pomeni, da bi lahko agencijski delavci predstavljali le 25 odstotkov vseh zaposlenih pri podjetju oz. uporabniku agencijskega dela, v to kvoto pa se ne bi štelo zaposlenih za nedoločen čas pri agenciji.

Sindikati poudarjajo, da je ta odstotek previsok in ne bi zajel praktično nobenega podjetja. Skladno s tem so sprva zahtevali, da se uveljavi 10-odstotno kvoto, zdaj pa je mogoče slišati, da bi bili zadovoljni že s 15-odstotno. Delodajalci medtem tovrstno omejevanje zavračajo.

Pri odpovednih rokih je v predlogu ZDR trenutno zapisano, da bi trajali največ 60 dni, medtem ko danes trajajo največ 120 dni.

Na delojemalski strani so prepričani, da je predvideni poseg v odpovedne roke prevelik, zato zahtevajo, da trajajo največ 90 dni. To pa se zdi nesprejemljivo delodajalcem, ki so se ves čas zavzemali za omejitev na največ 30 dni. Kot je danes dejal Selišnik, bi na 60 dni še lahko pristali, na 90 dni pa ne.

Odpravnine ob upokojitvu

V gospodarstvu si po Selišnikovih besedah želijo tudi odprave odpravnin ob upokojitvi oziroma omejitev v zvezi s to pravico. Ta odpravnina bi sicer po trenutnem predlogu pripadala tistim delavcem, ki so pri zadnjem delodajalcu delali najmanj pet let.

Danes so medtem razpravljali o možni rešitvi, po kateri bi odpravnina ob upokojitvi za delavca, ki je pri delodajalcu pet let, znašala eno plačo, za delavca, ki je pri delodajalcu 10 let, dve plači in tako naprej, je pojasnil predstavnik OZS.

Zorko je med odprtimi vprašanji naštel še delovni čas, odgovornost delodajalcev v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, zlasti ko gre za novo ponudbo pri drugem delodajalcu, ki je kapitalsko povezan s prvotnim, kazenske določbe ter izobraževanje delavcev.

Delodajalci pa bi si želeli sprememb še pri predvidenih odpravninah pri pogodbah za določen čas. Prepričani so namreč, da njihovo uvajanje za gospodarstvo ne bo dobro. A pravega manevrskega prostora za pogajanja v tem delu ni več, je priznal Selišnik.

Tudi o presežnih delavcih

Pogajalci so se sicer danes dotaknili še dveh členov, ki jih je minuli teden odprl matični parlamentarni odbor: prerazporejanja invalidov in kriterijev za ugotavljanje presežnih delavcev. Poslanci so namreč v sredo presenetljivo sprejeli amandma, ki črta, da se kot kriterij za določitev presežnih delavcev upošteva tudi delovna doba. To naj bi bilo namreč vprašljivo z vidika zagotavljanja enakih možnosti na trgu dela za vse družbene skupine.

Zorko je danes v zvezi s tem dopolnilom posebej poudaril, da ruši kompromis. V ZSSS se namreč bojijo, da bi to vodilo v še večja odpuščanja.

O ekonomsko odvisnih delavcih medtem danes kljub drugačnim napovedim ni bilo govora. Glede na to, da delodajalci tega vprašanja niso odprli, očitno ni sporno.

Kot je znano, je odbor sprejel dopolnilo, ki uvaja minimalno pravno varstvo za samozaposlene, ki na podlagi pogodbe civilnega prava samostojno in dlje časa opravljajo delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter sami ne zaposlujejo delavcev. Ekonomska odvisnost sicer pomeni, da najmanj 80 odstotkov letnih dohodkov dobijo od istega naročnika, torej so odvisni od enega delodajalca.

Socialni partnerji bodo pogajanja nadaljevali v sredo. Pričakovati je, da bodo tedaj od ministrstva za delo prejeli predloge kompromisnih rešitev.

STA

---