Socialne partnerje čaka zelo kislo jabolko: minimalna plača

Socialne partnerje v prihodnjem letu čaka izziv, ki se zdi praktično nepremagljiv: skleniti socialni sporazum za izhod iz krize. Glede na to, da se je zapletlo že pri dogovoru o načinu sprejemanja dokumenta, bo usklajevanje vsebine izjemno trd oreh.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak opominja, da minimalna plača ni samo ekonomska, temveč tudi socialna kategorija in da je njen znesek na ravni praga revščine Foto: STA
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak opominja, da minimalna plača ni samo ekonomska, temveč tudi socialna kategorija in da je njen znesek na ravni praga revščine Foto: STA

LJUBLJANA > Tako delodajalci kot sindikati poudarjajo, da bo eno od ključnih vprašanj minimalna plača.

Minimalna plača je eno najbolj občutljivih vprašanj. Na delodajalski strani trdijo, da so spremembe trenutnega sistema v smer omejitev nujne za zagotovitev večje konkurenčnosti gospodarstva, na sindikalni strani pa so prepričani, da gre za temeljno človekovo pravico do dostojnega življenja, ki se jo lahko le krepi.

Potem ko je iz vrst gospodarstvenikov letos prišla celo ideja o ukinitvi minimalne plače in so sindikati zagrozili z množičnimi demonstracijami, so pozivi k spremembam nekoliko pojenjali, niso pa povsem potihnili. Vsi socialni partnerji se strinjajo, da bo sistem minimalne plače tudi ena glavnih tem v novem socialnem sporazumu.

Minimalna plača posameznika, ki nima vzdrževanih družinskih članov, letos znaša 783,66 evra bruto oziroma 599,73 evra neto. Konec januarja se bo ob uskladitvi z inflacijo po izračunih delodajalcev zvišala za okoli 10 evrov bruto, kar bo na letni ravni skupaj pomenilo med 10 in 15 milijonov evrov.

Delodajalci za usklajevanje s produktivnostjo

“Ta trenutek ni pričakovati, da bi minimalno plačo ukinili kot kategorijo,” pravi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije Igor Antauer. Po njegovih besedah tudi ni več vprašanje, ali minimalno plačo usklajevati ali ne, temveč metodologija, kako to početi.

Skladno s tem se zavzema za usklajevanje s produktivnostjo, namesto z inflacijo, torej za vpeljavo načela zapraviti toliko kot zaslužiti. Kot opozarja, delodajalci namreč na rast cen življenjskih potrebščin nimajo vpliva.

Antauer priznava, da se bo zelo pomembno pogovarjati tudi o produktivnih delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo. Zaveda se namreč, da bo treba počasi spremeniti tudi strukturo gospodarstva.

Trenutna politika je kratkovidna in nevarna za delovna mesta in konkurenčnost, pa trdi svetovalec generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Goran Novković. “Zato je tudi kakršnokoli dvigovanje minimalne plače, ki je hitrejše od produktivnosti in inflacije, neodgovorno. Dvigu minimalne plače sledijo druge plače. Slovenija pa je med državami EU po razmerju med minimalno in povprečno plačo takoj za Grčijo. Na drugem mestu,” opozarja.

Sindikati za ločeno plačilo dodatkov

V sindikatih medtem vztrajajo pri ohranitvi usklajevanja minimalne plače z inflacijo. Kot trdi izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje, minimalna plača predstavlja pošteno plačilo za opravljeno delo in mora delavcu po vseh mednarodnih dokumentih omogočiti dostojno življenje.

Neusklajevanje minimalne plače z inflacijo bi po njenih besedah pomenilo še manjšo kupno moč in države ne bi popeljalo iz krize. “Žalostno je, da naše gospodarstvo še naprej gradi svojo in s tem našo prihodnost na nedostojnih, nizkih plačah. Najbolje, da bi bile plače na ravni Kitajske ali kakšne druge države, ki še vedno plačuje z rižem,” ponazarja želje gospodarstva in pristavlja, da k posegom pozivajo tisti, ki imajo “polne želodce”.

V ZSSS so zato zgolj za spreminjanje sistema minimalne plače na boljše. Glede na to, da zdaj vključuje vse dodatke, predlagajo, da se te izloči in plača posebej, začenši z dodatkom za nočno in nadurno delo ter delovno uspešnost.

Na predloge delodajalcev, kot je sprememba sistema minimalne plače, delojemalci ne bodo pristali za nobeno ceno, napoveduje tudi predsednik Konfederacije novih sindikatov Slovenije Neodvisnost (KNSS) Drago Lombar.

Vlada za ustrezen dogovor o plačni politiki

In kaj o spremembah v zvezi z minimalno plačo menijo na vladi? Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak opominja, da minimalna plača ni samo ekonomska, temveč tudi socialna kategorija in da je njen znesek na ravni praga revščine.

Ministrica se zaveda, da je Slovenija Evropski komisiji obljubila, da bo plačno politiko prilagodila tako, da bo podpirala konkurenčnost gospodarstva. A za to ni ključna minimalna plača, verjame.

Opozarja, da bi lahko enostranski poseg v minimalno plačo v družbi ustvaril hud konflikt, morebitne demonstracije in stavke pa bi lahko na koncu presegle vsoto, ki jo bo konec januarja terjala uskladitev minimalne plače z inflacijo.

Kopač Mrakova si zato znotraj pogajanj o socialnem sporazumu želi dogovora o plačni politiki, s katerim bi se strinjali tako delodajalci kot sindikati. “Vsekakor pa na konkurenčnost gospodarstva ne smemo vedno gledati samo kot na stroške dela. To je eden pomembnih kriterijev, vendar je treba preučiti tudi, katere so tiste panoge, v katere bomo vlagali. Nujen je nov kapital, predvsem za razvoj, ki bo imel za posledico višjo dodano vrednost,” zaključuje.

Zadnje spremembe leta 2010

Pri določitvi višine minimalne plače se v Sloveniji po veljavni zakonodaji upošteva rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarska rast in gibanje zaposlenosti. Znesek minimalne plače za tekoče leto določi minister po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji in ga objavi v uradnem listu.

Zadnje zakonske spremembe na tem področju so bile sprejete v začetku leta 2010, ko je ob upoštevanju bruto zneskov prišlo do zvišanja minimalne plače v višini nekaj manj kot 23 odstotkov.

STA


Najbolj brano