• Minister Jernej Pikalo (levo) in državni sekretar Mirko Pečarič napovedujeta tudi stabilnejše financiranje visokošolskih zavodov
    Minister Jernej Pikalo (levo) in državni sekretar Mirko Pečarič napovedujeta tudi stabilnejše financiranje visokošolskih zavodov
    Foto: Sta

Slovo izrednega študija

sreda, 6. november 2013, 07:29

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZS) pripravlja spremembe visokošolskega študija. Po novem bo mogoče študirati redno ali delno, izredni študij, kakršnega poznamo danes, pa se poslavlja. Vseeno bodo lahko fakultete razpisale največ 40 odstotkov plačljivih mest.

LJUBLJANA > “Namen zakona je, da ohranja še širšo dostopnost za vse,” eno od načel novega zakona o visokem šolstvu pojasnjuje minister Jernej Pikalo. Po njegovih besedah bo vsakdo, ki izpolnjuje vpisne pogoje, imel možnost, da se enkrat v življenju vpiše na brezplačni visokošolski študij. Ta bo lahko redni ali delni.

Zakon o visokem šolstvu je zdaj v javni razpravi. Poleg tega da spreminja načine študija, skuša celovito urediti tudi financiranje visokošolskih zavodov in zagotoviti kakovost njihovega dela.

Redni bo tak, kot ga poznamo, torej kontinuiran večletni študij do pridobitve diplome na prvi stopnji oziroma strokovnega magisterija na drugi. Novost bo delni študij, ki bo namenjen zlasti zaposlenim, ki si ne morejo privoščiti vsakodnevnega obiskovanja predavanj. Kdor bo izbral delni študij, bo lahko posamezni letnik opravljal več let; namesto 60 kreditnih točk bo moral v enem letniku zbrati do 36 kreditnih točk.

Šolnine na rednem študiju

Poleg brezplačnih vpisnih mest za redni in delni študij bodo lahko fakultete razpisale največ 40 odstotkov dodatnih plačljivih vpisnih mest. “Visokošolski zavod mora obvezno razpisati brezplačna vpisna mesta. Naslednji pogoj je, da so ta brezplačna razpisna mesta zapolnjena, šele nato se lahko začnemo pogovarjati o kakršni koli možnosti plačljivega študija,” pogoje za uvedbo plačljivega študija pojasnjuje državni sekretar na MIZS Mirko Pečarič.

To je tudi njegov odgovor na kritike, da uvedba do 40 odstotkov plačljivih vpisnih mest v sklopu rednega študija pomeni začetek uvajanja šolnin. Med prvimi, ki so se oglasili s temi pomisleki, je lani ustanovljena organizacija Študentska Iskra, ki svari pred privatizacijo “v doslej nezaslišani razsežnosti”. Zakon o visokem šolstvu, ki uvaja plačljivi študij znotraj rednega študija, “ima zgodovinske implikacije, saj visokošolsko izobraževanje z njo ni več v celoti definirano kot javna služba, ki jo v javnem interesu izvaja država, da bi zagotovila kakovostne študijske programe, dostopne vsem,” svarijo v Iskri, ki je sicer znana po svoji levičarski usmerjenosti in kritičnosti tudi do študentke organizacije ŠOS.

V ŠOS so do predlaganih novosti zmernejši. Kot so pojasnili, ko je šel predlog zakona v javno obravnavo, so naklonjeni uvedbi delnega študija, ki bo predvsem za zaposlene nadomestil sedanji izredni študij, ne moti pa jih niti uvedba deleža plačljivega študija. Takšna rešitev po njihovem mnenju ne vnaša šolnin v visokošolski prostor, ampak zgolj ureja problematiko izrednega študija, kakršnega poznamo sedaj. V ŠOS bodo v postopku javne obravnave zakona klub temu predlagali, da bi se razmerje med študenti na brezplačnem in plačljivem študiju dvignilo na 80 odstotkov proti 20 odstotkom v korist brezplačnega študija.

Enake obveznosti za vse študente

In kdo vse bo po novem smel oziroma moral študirati na lastne stroške? V celotni ali delno bodo pravico do brezplačnega študija izgubili študenti, ki ne bodo opravil študijskih obveznosti na brezplačnem študiju ali bodo spremenil študijsko smer. Plačljivi študij bodo lahko - tako kot zdaj velja za izrednega - izbrali tudi študentje, ki ne bodo izpolnili vpisnih pogojev za brezplačnega.

Novi načini študija, niti plačljiva redni in delni, niti brezplačni delni, ne bodo primerljivi s sedanjim izrednim. Po novem bodo namreč morali vsi študentje za pridobitev naziva opraviti enake študijske obveznosti, kar zdaj ne velja. Izredni študiji namreč potekajo tudi ob koncu tedna in v skrajšanih različicah, tako da študentje - tudi proti svoji volji - pogosto dobijo pouk nižje kakovosti, naziv, ki si ga pridobijo, pa je na koncu enakovreden nazivu, pridobljenemu na rednem študiju.

JANA KREBELJ


Povej naprej: