sreda, 8. februar 2012
Veliko priložnost za ekološke pridelovalce pomeni uvedba zelenih javnih naročil, s katerimi se jim odpira več možnosti za prodajo izdelkov javnim ustanovam.
Foto: ZDRAVKO PRIMOŽIČ/FPA
MARIBOR> Veliko priložnost pa zanje pomeni tudi uvedba zelenih javnih naročil, s katerimi se jim odpira več možnosti za prodajo izdelkov javnim ustanovam.
Med tistimi, ki se ukvarjajo predvsem s slednjimi, je tudi Gospodarsko interesno združenje EkoKrepko, prek katerega ekološki kmetje oskrbujejo že 80 odstotkov javnih ustanov, zlasti šol in vrtcev. Vendar pa direktorica združenja Sandra Turnšek kljub temu poudarja, da je glede na povpraševanja po tovrstnih proizvodih pridelka premalo, zato se za nekatere vrste sadja ali zelenjave na večino razpisov sploh ne prijavljajo.
"Ko govorimo o trajnostnem razvoju, pravzaprav hkrati govorimo tudi o ekološkem kmetijstvu. Od države zato pričakujemo, da nam bo pri tem stala ob strani. Prav tako želimo trgovcem dopovedati, da niso oni tisti, ki odločajo o tem, kaj bodo postavili na police, pač pa bi morali potrošniku pustiti možnost izbire, da se o tem lahko odloči sam," meni Turnškova in dodaja, da se njihovo interesno združenje močno zavzema predvsem za podporo slovenskemu ekološkemu kmetovanju.
Po njenih besedah je odločanje kmetov za prehod na ekološko pridelavo dobrodošlo, še posebej zato, ker ta trenutek ni bojazni, da ob pravilnem ravnanju ne bi prodali svojega pridelka. Vseeno bo za še uspešnejše delovanje potrebno strniti vrste ter se bolje organizirati. Danes je namreč konkurenca iz sosednjih držav huda, zato od države med drugim pričakujejo, da bo slovensko ekološko kmetovanje obravnavala prednostno ter ustvarila cenovno politiko, s katero se bodo približali cenam uvoznikov. V nasprotnem primeru bodo zelena javna naročila vrata na široko odprla predvsem tujim ponudnikom.
Država ima pri podpori slovenskim proizvodom vseeno določene omejitve zaradi pravil Evropske unije, pa poudarja Sonja Jurcan iz kmetijskega ministrstva. Kot je ob tem dejala, je trenutno v zaključni fazi sprejemanje ukrepov za podporo ekološkemu kmetovanju, predvsem na področju pridelovanja zelenjave, ki je zdaj najbolj podhranjeno. Tudi sama ugotavlja, da je največja težava prav nepovezanost slovenskih kmetov, priložnost pa vidi predvsem pri zelenih javnih naročilih, kjer pa je huda konkurenca tujih ponudnikov.
"V novem programskem obdobju od leta 2014 bo ekološko kmetijstvo izvzeto iz drugih okoljskih ukrepov in bo torej imelo poseben status. Upam, da bo to imelo pozitivne posledice za razvoj te vrste kmetijstva v Sloveniji," je dejala Jurcanova. STA