Slovenski državni dolg na ravni smeti

Bonitetna hiša Moody's je včeraj znižala oceno slovenskega državnega dolga za dve stopnji z Baa2 na Ba1. S tem je ocena padla v območje naložbe visoke tveganosti (t.i. junk). Glavni razlog za znižanje so razmere v bančnem sektorju in ocena o povišani verjetnosti potrebe po zunanji pomoči. Obeti ostajajo negativni.

Moody
Moody's izpostavlja slabšanje bančnih bilanc in rast deleža slabih posojil, še posebej v treh največjih slovenskih bankah NLB, NKBM in Abanki Foto: STA

NEW YORK> Zaradi novice o spremembi ocene je bil za včeraj predvideni zaključek izdaje slovenske dolarske obveznice odložen.

Na ministrstvu za finance za zdaj nastalega položaja uradno ne komentirajo. Neuradno pa je slišati, da naj bi država v četrtek nadaljevala z izdajo dolarske obveznice. Ta naj bi po neuradnih podatkih, ki jih navajajo tudi mediji, ob velikem povpraševanju do prekinitve tik pred objavo spremenjene ocene Moody's potekala zelo dobro.

Po torkovem znižanju bonitetne ocene Slovenije s strani agencije Moody's Slovenija nadaljuje izdajo dolarske obveznice in ni prekinjena, so sporočili z ministrstva za finance. Dodatnih pojasnil pa ne morejo posredovati zaradi ameriških predpisov, so dodali.

Načrtno in usklajeno miniranje izdaje slovenske dolarske obveznice?

Poznavalci, ki ne želijo biti imenovani, poudarjajo, da gre za načrtno in usklajeno miniranje izdaje slovenske dolarske obveznice in za velik prelom z običajno prakso objavljanja ocen, ko se države pred tem obvesti o nameri po spremembi ocene in razlogih za tak korak.

Ključni dejavniki, ki so Moody's tik pred za danes načrtovanim zaključkom izdaje dolarske obveznice in tudi pred zaključkom borznega trgovanja vodili v znižanje ocene, so trije.

Gre za razmere v bančnem sektorju, “občutno poslabšane” razmere v javnih financah in pa negotove obete glede dostopa do finančnih sredstev, ki po navedbah agencije povečujejo verjetnost, da bo Slovenija potrebovala zunanjo finančno pomoč.

Ocena se lahko še zniža

Obeti ostajajo negativni, kar pomeni, da se ocena lahko še zniža. Do tega bi lahko prišlo, če bi se otežil dostop države do zadolževanja na trgu, kar bi po navedbah Moody's lahko bila posledica zaostrovanja krize v bančnem sektorju ali vnovične zaostritve razmer v evrskem območju. K njej bi lahko vodilo tudi dodatno občutnejše poslabšanje gospodarskih razmer v državi.

Moody's izpostavlja slabšanje bančnih bilanc in rast deleža slabih posojil, še posebej v treh največjih slovenskih bankah NLB, NKBM in Abanki. Položaj naj bi se po njihovih ocenah v luči vztrajanja v težkih gospodarskih razmer še poslabševal.

Stroški reševanja razmer v bančnem sistemu naj bi dosegli od 8 do 11 odstotkov BDP

Bonitetna hiša ocenjuje, da bodo stroški reševanja razmer v bančnem sistemu dosegli od 8 do 11 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), čim hitrejša izvedba slabe banke pa naj bi bila ključna za stabilizacijo razmer.

Poleg tega Moody's kljub še vedno primerljivo nizkemu slovenskemu javnemu dolgu izpostavlja poslabševanje javnofinančnega položaja. v agenciji menijo, da bi se javni dolg po upoštevanju stroškov reševanja bank v naslednjih letih zvišal celo nad 75 odstotkov BDP. Vseeno pa naj ne bi dosegel nevzdržne ravni.

Tretji razlog pa je ocena ene od treh največjih svetovnih bonitetnih hiš, da obstaja velika negotovost glede sposobnosti Slovenije, da se zadolži na trgu. To po njihovem mnenju povečuje tveganje, da bo Slovenija za izpolnjevanje svojih obveznosti potrebovala zunanjo pomoč.

Moody's po nedavni uspešni izdaji 18-mesečnih zakladnih menic sicer meni, da ima Slovenija dovolj likvidnosti za letošnje potrebe, a v to oceno ne vštevajo izdatkov za dokapitalizacijo bank.

Ocena slovenskega državnega dolga pri Moody's je tako v primerjavi z drugima dvema osrednjima agencijama Fitch in Standard & Poor's (S&P) precej nižja. Pri Fitchu in pri S&P je pri A-, kar je še v območju srednje stopnje tveganja.

STA


Najbolj brano