Sloveniji grozi izguba več deset milijonov evrov iz EU

Ob tem, ko se v Bruslju osredotočajo na zagon nove regionalne politike, kaže, da Sloveniji letos prvič ne bo uspelo počrpati vsega evropskega denarja, ki ji je na voljo. Verjetno bo izgubila več deset milijonov evrov, so opozorili sodelujoči na letošnjem Evropskem tednu regij in mest, ki se je v Bruslju sklenil v četrtek.

Fotografija je simbolična
Fotografija je simbolična 

BRUSELJ > V Bruslju vlada velika zaskrbljenost, da Sloveniji ne bo uspelo počrpati vsega kohezijskega denarja, ki ji je na voljo v iztekajoči se finančni perspektivi. Kaže namreč, da rezervni projekti ne bodo mogli nadomestiti prvotno načrtovanih, ki pa jih ni mogoče pravočasno realizirati, in da bo Slovenija po neuradnih podatkih izgubila več deset milijonov evrov kohezijskega denarja in denarja iz evropskega sklad za regionalni razvoj.

Srž problema so slabo pripravljeni projekti na področju vodne in prometne infrastrukture

Predstavniki Slovenije v EU zagotavljajo, da se v državi zavedajo problema in iščejo rešitve. Z nekaj projekti bi se dalo še zagotoviti, da bi Slovenija počrpala ves denar. Problem je črpanje 27 milijonov evrov za škofjeloško obvoznico, saj se že več kot leto dni zapleta pri iskanju izvajalca za dokončanje del. Po odločitvi delničarjev Aerodroma Ljubljana, da letališče ne bo šlo v gradnjo novega terminala, pa ostaja še 17 milijonov evrov.

Za počrpanje vsega denarja bi še vedno lahko poskrbeli projekti na področju preskrbe s pitno vodo in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda. Srž problema pa naj bi bili predvsem slabo pripravljeni projekti na področju vodne in prometne infrastrukture. Težave so tudi v pripravi prostorskih načrtov in v izvedbi javnih naročil.

V drugi finančni perspektivi bo denarja za Slovenijo precej manj, še posebej za bolj razviti zahodni del

Sloveniji je v iztekajočem se večletnem finančnem obdobju 2007 - 2013 iz različnih evropskih skladov na voljo 4,2 milijarde evrov. V novem obdobju 2014 - 2020 pa bo tega denarja manj. V iztekajočem se obdobju je bila namreč kot celotna država uvrščena med regije, katerih BDP je nižji od 75 odstotkov povprečja EU, in je bila zato upravičena do več denarja, saj je cilj kohezijske politike izravnavati neenakosti. V novem obdobju se Slovenija deli na dve kohezijski regiji, in sicer na slabše razvito vzhodno in bolje razvito zahodno regijo. Prva bo imela na voljo 1,26 milijarde evrov, druga pa 860 milijonov evrov iz strukturnih skladov. Za področje prometne in okoljske infrastrukture ter trajnostne rabe energije bo iz kohezijskega sklada celotni Sloveniji na voljo milijarda evrov.

Več denarja za mala in srednje velika podjetja?

Prav mala in srednje velika podjetja evropski komisar za regionalni razvoj Johnnes Hahn posebej navaja kot ključ za gospodarsko rast in zaposlovanje. V EU je namreč 23 milijonov malih in srednje velikih podjetij. Če bi vsako izmed njih odprlo le eno dodatno delovno mesto, bi že v dobršni meri rešili problem 27 milijonov brezposelnih. To naj bi dosegli tako, da bi bistveno povečali število garancij in kreditov, ki bi omogočali investiranje podjetij v razvojne potenciale.

STA


Najbolj brano