Slovenija z nižjo bonitetno oceno
Bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je znižala bonitetno oceno devetim evropskim državam, med katerimi je tudi Slovenija. Ocena Sloveniji je padla za eno stopnjo z AA- na A+, vendar z negativnimi obeti za naprej, kar pomeni, da se lahko ocena v prihodnje še zniža.
Protesti v Franciji ob znižanju bonitetne ocene (Foto: Reuters)
NEW YORK> Znižano oceno z AAA na AA+ je za svojo državo najprej potrdil francoski finančni minister Francois Baroin, še preden je S&P uresničila svojo napoved iz decembra, da bo za 16 držav območja evra kmalu izdala nove ocene, ker se kriza slabša, politični voditelji pa doslej še niso našli ustreznih rešitev za zaustavitev težav. Vse države razen Nemčije in Slovaške so dobile tudi negativni obet. Grčija je bila iz pregleda in ponovnega ocenjevanja izvzeta, ker je že na najnižji stopnji.
S&P je za eno stopnjo oceno znižala še Slovaški (z A+ na A), Avstriji (z AAA na AA+) in Malti (z A na A-), za dve stopnji pa Španiji (z AA- na A), Cipru (z BBB na BB+), Italiji (z A na BBB+) in Portugalski (z BBB- na BB). Ocene pa so ohranile Nemčija (AAA), Belgija (AA) Estonija (AA-), Finska (AAA), Irska (BBB+), Luksemburg (AAA) in Nizozemska (AAA).
Kriza v jedru območja evra
Ocena dolgoročnega dolga Slovenije je znižana z AA- na A+ predvsem zaradi okoliščin, ki veljajo v območju evra. Dosedanji dogovori voditeljev držav po mnenju S&P ne upoštevajo, da kriza ni omejena le na tako imenovano periferijo območja evra, ampak gre za posledico naraščajočih zunanjih neravnovesij v konkurenčnosti med obrobjem in tako imenovanim jedrom območja evra.
S&P opozarja, da proces reform samo z zategovanjem pasu oziroma proračunskim varčevanjem ne bo pomagal k okrevanju, ker bo padlo domače povpraševanje, porasla pa bo skrb potrošnikov glede varnosti delovnih mest, dohodkov in davčnih prilivov. Povečano varčevanje povečuje verjetnost zmanjšanja rasti.
Še nižje, če ne bo reform
Slovenijo S&P opredeljuje kot odprto ekonomijo, ki je zaradi tega zelo dojemljiva za zunanje premike in negativni obeti za slovenske trgovinske partnerje bodo še naprej vplivali na slovensko rast. Stroški zadolževanja v tujini naj bi ostali visoki za podaljšano obdobje. Vendar pa je ocena Sloveniji še vedno visoka, to pa spet zato ker ima odprto ekonomijo, relativno trdno izvozno bazo in ohranja zmerno raven dolga, kljub zadnji rasti.
Boljšo oceno za naprej zadržuje pomanjkanje strukturnih reform. S&P lahko v letu 2012 in 2013 še bolj zniža oceno Sloveniji, če nova vlada ne bo predstavila in začela izvajati verodostojnega programa reform trga delovne sile in pokojninskega sistema, s čimer bi zagotovila rast, ki bo ohranila BDP na prebivalca na sedanji ravni ali ga zvišala. S&P lahko v omenjenem obdobju obet Sloveniji izboljša iz negativnega na stabilnega, če bodo reforme uspešne.
STA