Slovenija nekonkurenčna zaradi visoko obdavčenih plač

Slovenija je zaradi previsoke obremenitve stroškov dela nekonkurenčna glede na primerljive države, zlasti pri delovnih mestih z višjimi plačami, so ugotavljali udeleženci okrogle mize, ki je v Portorožu potekala v okviru Davčne konference.

 Slovenija je zaradi previsoke obremenitve stroškov dela nekonkurenčna glede na primerljive države, zlasti pri delovnih mestih z višjimi plačami, so ugotavljali udeleženci okrogle mize, ki je v Portorožu potekala v okviru Davčne konference
Slovenija je zaradi previsoke obremenitve stroškov dela nekonkurenčna glede na primerljive države, zlasti pri delovnih mestih z višjimi plačami, so ugotavljali udeleženci okrogle mize, ki je v Portorožu potekala v okviru Davčne konference 

PORTOROŽ > Iz analiz Mitje Čoka izhaja, da je Slovenija konkurenčna le pri plačah do 20.000 evrov bruto na leto.

Delo je v naši državi relativno visoko obdavčeno zlasti v delu, ki odpade na delojemalce, je v svoji primerjalni analizi obremenitve stroškov dela v Sloveniji in v tujini ugotavljal Mitja Čok z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Sosednjim državam smo tako glede na obdavčitev dela konkurenčni le pri nižji plačah tja do višine 20.000 evrov bruto na leto.

Manj denarja za državno blagajno

Da to dejstvo obremenjuje tudi podjetja, so iz lastnih izkušenj potrdile tudi Čokove sogovornice. Tako je predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije Cvetka Furlan izpostavila, da so se prihodki v državno blagajno od začetka krize zmanjšali predvsem na račun davkov na dohodek in na dobiček. Če se je delež aktivnega prebivalstva med letoma 2008 in 2012 zmanjšal za deset odstotkov, pa so se prispevki za socialno varnost v istem obdobju povečali za 14 odstotkov, je navedla. Poudarila je še, da če želimo izplavati iz krize, bo treba nekaj narediti na vseh davkih.

Predsednica odbora preizkušenih davčnikov pri Slovenskem inštitutu za revizijo Saša Jerman pa je ugotavljala, da se davčni zavezanci, da bi se izognili višji obdavčitvi, zatekajo v druge pravne oblike od redne zaposlitve. V preteklosti je bilo tako značilno zatekanje v študentsko delo. Prav tako se pri nagrajevanju zaposlenih iščejo oblike prikritega izplačila. To se pozna tudi v manjšem proračunskem izplenu, zato bi bilo po njenem potrebno poiskati sistemsko rešitev glede nagrajevanja zaposlenih, zlasti v višjih dohodkovnih razredih.

Zmeda na področju obdavčitve dela

V Bayerju prav zaradi obremenitev dela svojo dejavnost v Sloveniji kdaj ožijo ali pa tudi selijo drugam, je priznala Vanda Dolenc. Nevenka Ostarjas z IBM Slovenija pa je poudarila, da so pri odločanju tujcev za vlaganja v določeno državo poleg obremenitve dela pomembni tudi drugi kriteriji, kot sta fleksibilnost davčne in delovne zakonodaje.

Da na področju dela, njegove obdavčitve in iz njega izhajajočih pravic vlada določena zmeda, je priznala predstavnica ministrstva za finance Petra Istenič. Po njenih besedah zakon o delovnih razmerjih dopušča ogromno različnih oblik dela. “Verjetno bi bilo treba tukaj poenotiti delo, ker se s temi različnimi oblikami dela spodbujajo tiste manj varovane oblike,” kot sta študentsko delo ali delo preko s.p., je ocenila.

Glede tega bo sicer potrebno doseči dogovor med ministrstvi o celovitem pristopu k tej problematiki, tako na davčnem področju kot na področju prispevkov za socialno varnost in delovne zakonodaje. “Stvari se premikajo predvsem v smeri enake obravnave dela,” je še dejala Isteničeva.

STA


Najbolj brano