Slovenija na 35. mestu glede na zaznave korupcije

Glede na indeks zaznave korupcije za leto 2011 se je Slovenija med 182 državami z indeksom 5,9 uvrstila na 35. mesto, kažejo podatki, ki jih je objavila Transparency International (TI), krovna organizacija nevladne organizacije Integriteta.

Slovenija je po podatkih TI letos izgubila osem mest in pri točkovanju doživela padec za 0,5 točke. Dodali so, da gre za izrazito odstopanje in opozorili, da letošnji indeks za Slovenijo z rezultati raziskave v minulih letih ni primerljiv. Foto: Daniel Novakovic
Slovenija je po podatkih TI letos izgubila osem mest in pri točkovanju doživela padec za 0,5 točke. Dodali so, da gre za izrazito odstopanje in opozorili, da letošnji indeks za Slovenijo z rezultati raziskave v minulih letih ni primerljiv. Foto: Daniel Novakovic

LJUBLJANA> Indeks zaznave korupcije za leto (CPI) države razvršča glede na zaznano stopnjo korupcije v javnem sektorju v posamezni državi in temelji na percepciji poslovnežev in analitikov neke države. Gre za kompleksen indeks, nekakšno “nadraziskavo”, utemeljeno na podatkih, ki so jih zbrale različne neodvisne in ugledne organizacije.

Med 182 državami so se najbolje uvrstile Danska, Nova Zelandija in Finska, najslabše pa Somalija in Severna Koreja.

Slovenija je letos izgubila osem mest

Slovenija je po podatkih TI letos izgubila osem mest in pri točkovanju doživela padec za 0,5 točke. Dodali so, da gre za izrazito odstopanje, in opozorili, da letošnji indeks za Slovenijo z rezultati raziskave v minulih letih ni primerljiv.

Ali Slovenija izpolnjuje merila kritičnega zdrsa?

Razlogi za padec so po njihovih besedah v naboru virov mednarodnih podatkov, ki neodvisno ocenjujejo Slovenijo in so vključene v CPI indeks. “Raziskava IMD nakaže padec ocene in je glavni razlog za spremembo CPI indeksa za Slovenijo. Toda ker sprememba v enemu viru podatkov ne pomeni spremembe polovice ali več virov podatkov iz leta 2010 v leto 2011, ni dovolj dokazov, da Slovenija izpolnjuje merila za oznako kritičnega zdrsa,” so zapisali. Prvič so vključeni tudi podatki ICRG, ki uvrščajo Slovenijo pod povprečje, kar prav tako vpliva na slabši rezultat, so pojasnili.

Kdo so donatorji slovenskih političnih strank?

Zaupanje državljanov v delovanje institucij in pravno državo se zmanjšuje, ugotavljajo v društvu Integriteta. V času pred volitvami so pozvali politične stranke, da razkrijejo vse donatorje ter da zavrnejo donacijo, če posumijo, da denar izhaja iz morebitnih sumljivih poslov, če podjetja ali posamezniki poslujejo neetično ali so osumljeni kaznivih dejanj, so zapisali v sporočilu za javnost.

“Le redki so razkrili višino donacij in donatorje, nekateri nam niso niti odgovorili, večina pa se sklicuje na zakonsko določilo. Po volitvah pričakujemo, da bo država resno pristopila in nas povabila k celostnemu reševanju financiranja političnih strank. Ljudje imamo namreč pravico vedeti, kako se porablja javni denar,” so pojasnili.

Protikorupcijska komisija ni presenečena

Na poročilo TI so se odzvali v komisiji za preprečevanje korupcije, kjer so povedali, da jih ni presenetilo. Kot pravijo, so v letnem poročilu poudarili, da je bila Slovenija v preteklosti na mednarodnih lestvicah zaradi določenih metodoloških omejitev - predvsem na področjih merjenja sistemske korupcije - uvrščena mogoče celo previsoko. “Padca za skoraj deset mest v enem letu zato ni razumeti kot pokazatelja, da se je zgolj v enem letu stanje na tem področju tako poslabšalo, ampak da ocena šele zdaj bolj realno prikazuje stanje, ki je v Sloveniji prisotno že desetletje in več,” so zapisali v sporočilu za javnost.

STA


Najbolj brano