Slovenija lani izboljšala črpanje evropskega denarja

Slovenija je lani bistveno izboljšala črpanje sredstev EU, so pojasnili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Slovenija je tako lani od februarja do konca decembra iz proračuna EU dobila povrnjenih za 481 milijonov evrov oziroma v povprečju 43 milijonov mesečno.

LJUBLJANA> V preteklih letih je bilo to število enkrat manjše.

V obdobju od 2007 do konca 2011 se je po pojasnilih ministrstva v slovenski proračun v povprečju vračalo 22 milijonov evrov mesečno oziroma 28 milijonov evrov, če se ne upošteva leto 2007, ko se je izvajanje kohezijske politike šele začenjalo z razpisovanjem sredstev.

Od februarja do konca leta je bilo potrjenih 22 javnih razpisov in 44 projektov v skupni vrednosti 763 milijonov evrov, podpisanih za 522 milijonov evrov pogodb in iz državnega proračuna izplačanih 545 milijonov evrov za nacionalno soudeležbo. Iz evropskega proračuna je nazaj priteklo 481 milijonov evrov.

Slovenija nadpovprečno

Precejšen napredek pri črpanju evropskih sredstev se po navedbah ministrstva kaže tudi v neto proračunskem položaju Slovenije do evropskega proračuna. Lani je ta znašal 451 milijonov evrov, črpanje pa je bilo 97-odstotno.

To je po zagotovilih ministrstva najboljši rezultat v obdobju od 2007 do 2012, Slovenija pa v primerjavi z ostalimi članicami unije nadpovprečno črpa sredstva kohezijske politike EU.

V celotnem obdobju od 2007 do konca 2012 je bilo od skupaj 4,8 milijarde evrov razpoložljivih razpisanih za 4,7 milijarde evrov sredstev, kar predstavlja 97,6 odstotkov razpoložljivega denarja. Pri tem gre za evropski del in nacionalno soudeležbo.

Pogodb je bilo podpisanih za 3,4 milijarde evrov ali 71 odstotkov razpoložljivih sredstev, iz državnega proračuna je bilo izplačanih za 2,4 milijarde evrov ali za skoraj 50 odstotkov razpoložljivih sredstev, iz bruseljske blagajne pa je bilo povračil za 1,8 milijarde evrov ali 45 odstotkov razpoložljivih sredstev.

Najbolje gre pri krepitvi regionalnih razvojnih potencialov

Najboljši rezultat Slovenija še naprej beleži pri izvajanju operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov, kjer je Slovenija do konca 2012 uspela počrpati 62,1 odstotka razpoložljivih sredstev. Nekoliko slabši je rezultat pri izvajanju operativnega programa razvoja človeških virov, kjer je izkoristek 48-odstoten.

Daleč najslabši pa je zaradi počasne priprave projektov rezultat še naprej pri izvajanju operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture, torej pri velikih infrastrukturnih projektih. Izkoristek je le 24,1-odstoten.

Ključne so stabilne politične razmere

Na številne pomisleke glede sposobnosti Slovenije, da letos iz proračuna EU počrpa predvidenih 1,44 milijarde evrov, je državna sekretarka na ministrstvu Monika Kirbiš Rojs poudarila, da lahko samo stabilne politične razmere omogočijo, da se bodo zastavljeni cilji realizirali v največji možni meri.

“Projekti, tudi rezervni, so pripravljeni, treba jih je le izvesti. Za nami je uspešno leto 2012, ko je bilo črpanje sredstev evropske kohezijske politike 97 odstotno. Lahko smo zadovoljni,” je dodala.

Na ministrstvu pravijo, da je treba v naslednjih treh letih podpisati še za dobro milijardo evrov pogodb, iz proračuna EU pa v nacionalni proračun povrniti 2,3 milijarde evrov, kar je “ambiciozen cilj”.

“Morebitna daljša politična negotovost utegne imeti na črpanje sredstev evropske kohezijske negativen vpliv, saj pri izvajanju kohezijske politike šteje vsak dan. Aktivno bi morali nadaljevati z izvedbo pripravljenih projektov, odpravo administrativnih ovir in na ta način pospeševati črpanje,” je dejala Kirbiš Rojsova.

STA

---