Slovenija in Italija delata enake napake

V Sloveniji smo z julijem zvišali davek na dodano vednost, v Italiji bodo o dvigu tega davka odločali septembra. “Delamo enake napake,” pravi predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti.

TRST > Antonio Paoletti je predsednik zbornice že več mandatov zapored. Kritičen je do dvigovanja davka na dodano vrednost (DDV), saj to še dodatno krči potrošnjo.

> Pri DDV smo vas tokrat prehiteli. Je jeseni v Italiji možen kak drug scenarij, kot je dvig DDV?

“Tak je predlog in verjetno se dvigu davka ne bomo mogli izogniti, čeprav mu nasprotujemo. Kolikšen je DDV zdaj pri vas?”

> Z 20 odstotkov smo šli na 22-odstotnega.

“Potem bomo na istem. Toda v Italiji smo DDV že leta 2012 zvišali na 21 odstotkov. In kmalu se bo verjetno zvišal na 22 odstotkov. Trgovinska zbornica na ravni države, tudi njen tržaški del, seveda temu nasprotujemo.”

> Kakšnih posledic se najbolj bojite?

“Že tako se potrošnja krči vse od leta 2008. Ljudje trošijo vse manj, saj kupna moč slabi. Tudi zato ker so nam zvišali davke in uvedli nekatere nove. Vse to prinaša večje breme, ljudje so pri nakupih vse bolj previdni. Vse to na svoji koži občuti tudi gospodarstvo. Nižja potrošnja pomeni manj naročil za podjetja, to pa vodi do odpuščanja in večje brezposelnosti. In kdor je brez službe, troši še manj. To je začaran krog ...”

> Je ena od posledic višjega DDV zapiranje podjetij?

“Za prvo trimesečje je bila bilanca še pozitivna - več podjetij je nastalo, kot pa jih je prenehalo delovati. V drugem trimesečju pa so trendi slabši.”

> Katera področja je najbolj prizadela kriza?

“Udarila je vse panoge, ene bolj, druge manj. Edini dve, ki jima gre kar dobro, sta pristaniška dejavnost in turizem. No, pa tudi podjetja, ki veliko izvažajo, so kar v dobri kondiciji. Pri trgovcih bo veliko odvisno od tega, koliko jim bo uspelo prodati v času razprodaj, ki še trajajo.”

> Nekateri Tržačani so pogosto zahajali k nam po nakupih. Jih bodo višje cene zaradi višjega DDV odvrnile?

“Ne, ljudje bodo vedno odhajali po nakupih čez mejo - italijanski kupci k vam, slovenski pa k nam. To je svojevrstna izmenjava. Ljudje kupujejo tam, kjer se splača ali tam, kjer je večja izbira. Če so Tržačani šli napolnit rezervoarje na slovenske črpalke, so se spotoma ustavili še v kakšni trgovini, zavili na tržnico ali pa v kako restavracijo. Nekateri kupci iz Slovenije pa so navajeni nekatere izdelke kupovati v Trstu.”

> Katera od sosed je v slabši koži - Italija ali Slovenija?

“Včasih bi takoj rekel, da mi, zdaj pa lahko rečem, da ste nam glede tega resna konkurenco ...”

> Potem bi morda morali skupaj poiskati rešitve ...

“Gotovo. Morali bi uvesti skupne politike za privabljanju gostov v ta prostor in za spodbujanje skupnih vlaganj. Navsezadnje ne gre za Trst, Koper ... in zdaj še Reko. To je skupen prostor, ki terja skupno nastopanje. Kitajci ne vedo za Trst, zato ga je treba, denimo, tržiti skupaj z Benetkami. Za vse nas, za naša gospodarstva, so danes vse bolj pomembna tržišča v Aziji, ki jih ni prizadela kriza; nasprotno, so v vzponu. In v Aziji ne ločijo Slovenije, Hrvaške ... Zato moramo preseči vrtičkarstvo in delitve ter spremeniti miselnost.”

> Kaj je treba narediti za gospodarstvo, da bo laže dihalo?

“Ni dvomov: znižati obremenitve na delo in razrahljati bremena za podjetja. Le tako bodo lahko investirala.”

> A oboji gremo v nasprotno smer: tako slovenska kot italijanska vlada višata davke, uvajata nove ...

“Drži, oboji delamo enake napake.”

> Kdaj, menite, lahko upamo na preobrat?

“Napovedujem ga jeseni, po dopustih. Na koncu predora se končno nekaj svetlika.”

> Kje vidite dobra znamenja?

“Stabilnost vlade, pa stabilnost pri ceni zadolževanja države na svetovnih finančnih trgih. Pritiski iz Bruslja na nujno zategovanje pasu so malce popustili, tudi tujcev, ki bi hoteli naša podjetja kupiti tako rekoč za dve liri, ne mrgoli več.”SONJA RIBOLICA

---