Slovenija: Hrvaška prejudicira mejo na morju

Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu je danes objavilo ugovor zaradi uporabe zemljevidov Jadranskega morja, ki jih je Hrvaška objavila v javnem razpisu za koncesije pri raziskavah in izkoriščanju nafte in plina v hrvaškem delu Jadrana. Slovenski diplomati trdijo, da gre za "enostransko prejudiciranje rešitve meje na morju med Slovenijo in Hrvaško".

V razpisu so Hrvati zapisali, da je spor glede meje trenutno predmet arbitražnega sodišča, a so objavili tudi zemljevide, na katerih je možno videti, da mejna črta izhaja iz Piranskega zaliva, čeprav meja na morju med Slovenijo in Hrvaško ni določena Foto: Maja Pertič Gombač
V razpisu so Hrvati zapisali, da je spor glede meje trenutno predmet arbitražnega sodišča, a so objavili tudi zemljevide, na katerih je možno videti, da mejna črta izhaja iz Piranskega zaliva, čeprav meja na morju med Slovenijo in Hrvaško ni določena Foto: Maja Pertič Gombač

ZAGREB > Hrvaško ministrstvo za gospodarstvo je danes objavilo razpis za raziskave in izkoriščanje nafte in plina v hrvaškem delu Jadranskega morja. Ponujajo možnost raziskav na 29 raziskovalnih območjih, med katerimi jih je osem v severnem hrvaškem Jadranu.

Objavili zemljevide, na katerih je možno videti, da mejna črta izhaja iz Piranskega zaliva

V razpisu so zapisali, da je spor glede meje trenutno predmet arbitražnega sodišča, a so objavili tudi zemljevide, na katerih je možno videti, da mejna črta izhaja iz Piranskega zaliva, čeprav meja na morju med Slovenijo in Hrvaško ni določena.

"Republika Slovenija bo podrobno preučila lokacije morskih območjih v Severnem Jadranu, ki jih vlada Republike Hrvaške predvideva za raziskave in izkoriščanje nafte in plina. Če bo potrebno, bo tudi sprožila ustrezne ukrepe za zaščito slovenskih interesov," so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Ob tem so spomnili, da sta se državi dogovorili, da bosta vprašanje meje in relevantnih morskih pasov med državama uredili pred arbitražnim sodiščem.

Slovenija nasprotuje enostranskemu risanju meje na morju

"Del Severnega Jadrana je območje, v katerem se prekrivata zahtevi Slovenije in Hrvaške, končna razmejitev pa bo znana še le po odločitvi arbitražnega sodišča. Slovenija zato nasprotuje enostranskemu risanju meje na morju in drugim upravnim aktom hrvaških institucij na tem območju," so dodali.

Izrazili so obžalovanje zaradi dejstva, da hrvaška stran slovenskim kolegom ni poslala podrobne informacije o delu razpisa, ki je povezan z morskim območjem, ki je predmet odločitve arbitražnega sodišča, čeprav so jih iz Ljubljane večkrat prosili.

V 10. členu arbitražnega sporazumu je zapisano, da bosta pogodbenici ohranili sedanje stanje in "se vzdržali vseh dejanja ali izjav, ki bi lahko spor še zaostrili ali ogrozili delo arbitražnega sodišča".

Če bo slovenska stran po preučitvi lokacij, ki jih namerava Hrvaška oddati v koncesijo, ugotovila, da gre pri spornih zemljevidih za kršitev arbitražnega sporazuma, bo to prvi takšen primer po podpisu dokumenta 4. novembra 2009 v Stockholmu, in sicer le nekaj mesecev pred začetkom ustne obravnave pred arbitražnim sodiščem, ki je napovedana za prvo polovico junija.

V današnjem razpisu je Hrvaška tudi objavila, da morsko mejo z BiH ureja sporazum o državni meji, ki sta ga Sarajevo in Zagreb podpisala leta 1999. Gre za dokument, ki je bolj znan kot sporazum Tuđman-Izetbegović, ki pa ga parlament BiH in hrvaški sabor nista ratificirala.

Začasen je tudi sporazum o morski meji med Hrvaško in Črno goro, medtem ko je meja na morju med Hrvaško in Italijo urejena z italijansko-jugoslovanskimi sporazumi iz let 1968 in 1975.

STA


Najbolj brano