Slovenija, evropska oaza s kitajskimi plačami?

Del zahtev gospodarstvenikov, zapisanih v dokumentu Kisik za gospodarstvo, bi imel katastrofalne posledice in bi krizo še poglobil, tako da bi ljudje potrebovali “umetno dihanje”, so danes opozorili v ZSSS.

LJUBLJANA > Za konec meseca so napovedali alternativne predloge, ob tem pa opozorili, da Slovenija v resnici potrebuje skupno gradivo socialnih partnerjev.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so prepričani, da je del zahtev delodajalcev, združenih v dokumentu Kisik za gospodarstvo, škodljiv, in da bi imel, če bi ga vlada upoštevala, katastrofalne posledice za delavce, upokojence in mlade. Kot so opozorili na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, bi v tem primeru ljudje v državi v prihodnosti potrebovali “umetno dihanje”.

Po njihovih besedah rdeče niti gradiva ne predstavlja razvojna strategija, temveč nižji stroški delodajalca, z njimi pa manjša socialna varnost ljudi. To države ne more popeljati iz krize, temveč jo lahko le poglobi, verjamejo.

Med idejami, ki so v zadnjem obdobju prišle s strani nekaterih delodajalcev, jih v ZSSS sicer najbolj razburja ukinitev minimalne plače.

Oaza s kitajskimi plačami?

Bistvo minimalne plače je delavcu in njegovi družini zagotoviti dostojno življenje, v Sloveniji pa temu že zdaj ni tako, je opozorila izvršna sekretarka pri ZSSS Andreja Poje. V tej luči se je vprašala, ali želi biti Slovenija “oaza” v Evropi s kitajskimi plačami.

V ZSSS na to ne nameravajo pristati, nasprotno, glede na to, da slovenska minimalna plača vključuje vse dodatke, predlagajo, da se te izloči, začenši z dodatkom za nočno in nadurno delo ter delovno uspešnost.

Za ZSSS sta nesprejemljivi tudi ukinitev usklajevanja minimalne plače z inflacijo in uvedba socialne kapice, je dodala Pojetova. V zvezi se bojijo, da bi s slednjo profitirali le najbogatejši, ki bi bili opravičeni plačila dela socialnih prispevkov, medtem ko bi izpad pri prilivih plačali revnejši.

Izvršni sekretar pri ZSSS Andrej Zorko je bil medtem posebej kritičen do zahtev, vezanih na novo reformo trga dela, denimo do ponovnega poziva za ukinitev plačanega odmora za malico. Da bi to okrepilo konkurenčnost gospodarstva, je po njegovih besedah “lari fari”. Jezi ga tudi ponovni predlog za uvedbo začasnih in občasnih del za brezposelne, saj naj bi to povzročilo neposreden socialni damping.

Objaviti delodajalce, ki ne izplačujejo plač

Spomnil je še, da delodajalci znova zahtevajo znižanje števila dni bolniške odsotnosti, ki jo krijejo delodajalci, tako da bi šli prvi štirje dnevi iz prejemka zaposlenih, ter ukinitev plačila prevoza na delo in z dela. S tem bi posegli v pomemben del družinskih dohodkov, je opozoril. Nasprotuje tudi predlagani deregulaciji poklicev, saj naj bi to povzročilo slabše storitve in izdelke ter pomenilo še večji pritisk na plače.

V ZSSS na drugi strani pogrešajo predloge za okrepitev transparentnosti poslovnega okolja. Poskrbeti bi bilo treba za objavo delodajalcev, ki ne izplačujejo plač, kot so to julija storili Hrvati, objavo kršiteljev in prekrškov s področja delovne zakonodaje ter objavo odgovornih za slaba posojila, je nanizal izvršni sekretar pri ZSSS Goran Lukič.

V dokumentu delodajalcev bi rad videl tudi predloge v zvezi z vlaganjem v kadre, njihovo izobraževanje in usposabljanje. Pri tem je povzel podatke med letoma 2003 in 2008, ko je bilo za ta namen na voljo 30 milijonov evrov, a je 20 milijonov evrov ostalo neizkoriščenih. V Avstriji medtem vsako leto za poklicno izobraževanje in usposabljanje namenijo šest milijonov evrov, je navedel.

Semolič: Potreben je socialni sporazum

Da je dokument pomanjkljiv, se je strinjal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Zmotila ga je odsotnost predlogov na prihodkovni strani proračuna. Čudi ga, da delodajalci molčijo v zvezi s privatizacijo dobrih podjetij, ki polnijo državno blagajno, da ni konkretnih predlogov za zagon gradbeništva in lesno-predelovalne industrije. Osnovna strategija, kako naprej, je šibka, manjka pa predvsem prispevek, kako premagati krizo povpraševanja, je izpostavil.

Na drugi strani je ostro zavrnil predlog za novo pokojninsko reformo in uvedbo malega dela za vse. Dejal je, da se delodajalci iz minulih razprav očitno niso ničesar naučili in zatrdil, da se, če mislijo, da bodo izpolnili tovrstne cilje, motijo.

Prvi mož ZSSS je za konec meseca napovedal alternativen dokument sindikatov. Hkrati je ocenil, da Slovenija ne potrebuje toliko ločenega gradiva, temveč skupno gradivo, ki bi nastalo v dialogu socialnih partnerjev, torej socialni sporazum.

STA

---