Slovenija, Italija in Hrvaška septembra o Severnem Jadranu
Slovenija, Italija in Hrvaška se bodo 12. in 13. septembra sestale na trilaterali na najvišji ravni, ki bo osredotočena na Severni Jadran, so povedali viri pri EU. To srečanje bo tako tudi priložnost za dogovor o spornem plinskem terminalu, zaradi katerega se je Slovenija izrekla proti seznamu evropskih prednostnih energetskih projektov.
BRUSELJ
> Slovenija, Italija in Hrvaška bodo septembra na tristranskem srečanju na najvišji ravni po navedbah virov obravnavale vrsto tem, ki zaznamujejo njihove odnose, a po pričakovanjih bo v ospredju problematika Severnega Jadrana.
Predvsem bo ta sestanek, pred katerim se sicer pričakujejo še ministrski sestanki, vsaj Italije in Slovenije, priložnost za dogovor o spornem italijanskem projektu terminala v Severnem Jadranu na seznamu evropskih energetskih prednostnih projektov.
Slovenija zaradi spornega terminala tega seznama ni podprla, čeprav je na njem tudi sedem pomembnih slovenskih projektov. Prevladalo je namreč mnenje, da se za poimenovanjem terminal v Severnem Jadranu lahko skrivajo Žavlje, ki pa jim že vseskozi odločno nasprotuje.
Uradno je Evropska komisija po sredinem sestanku sporočila, da jemlje na znanje mnenje Slovenije in da ga bo upoštevala pri sprejemanju končnega evropskega seznama v oktobru, a izrazila željo, da državi poiščeta rešitev do sprejetja končnega seznama.
Za Bruselj je to pomembno, saj se bo moral sicer komisar za energijo Günther Oettinger sam odločiti, ali naj projekt umakne s seznama. Takšna dilema zanj ne bi bila prijetna, saj bi se moral s tem posredno opredeliti za eno ali drugo državo.
Neuradno pa je bilo sicer v Bruslju slišati, da je težko razumeti, zakaj je Slovenija zavrnila ponudbo, da se terminal v Žavljah umakne s seznama, da se nanj uvrsti terminal v Severnem Jadranu in da se nato tudi ta projekt, če do 2. oktobra ne bo dogovora med državama o lokaciji terminala, umakne s seznama evropskih energetskih prednostnih projektov.
Namesto da bi sprejela to ponudbo, s čimer bi spretno pokopala terminal v Žavljah in zagnala pogovore o alternativni lokaciji, je pod pritiskom populističnega dela javnosti in stroke stopila korak nazaj in po nepotrebnem zaostrila odnose s sosedo z neutemeljenim nasprotovanjem kateremu koli terminalu v Severnem Jadranu, ocenjujejo bruseljski viri.
STA