SloWolf še z revizijo akcijskega načrta upravljanja z volkovi

Štiriletni projekt o volku na slovenskih tleh SloWolf se je konec leta 2013 zaključil. Projekt je prinesel veliko novih znanj, izkušenj in dobrih praks s področja varstva in upravljanja volka. Eden pomembnejših dosežkov projekta je priprava prvega akcijskega načrta za upravljanje populacije volka v Sloveniji, ki ga bodo ob koncu še revidirali.

LJUBLJANA > Danes o volku, njegovem življenjskem okolju, odnosih do drugih vrst in odnosu do človeka v Sloveniji vemo bistveno več kot ob njegovem začetku, so ob koncu projekta sporočili člani projekta SloWolf.

Obstoj volkov v Sloveniji je odvisen od vrste dejavnikov, ki so jih člani projekta poskušali preučiti, nato pa zbrano znanje vključiti v uspešno varstvo in upravljanje s to karizmatično vrsto, navajajo.

V času trajanja projekta so odlovili in s pomočjo radiotelemetričnih ovratnic spremljali sedem volkov, od tega štiri samce in tri samice. Eno z ovratnico opremljeno volkuljo še vedno spremljajo na zahodnem delu Kočevske.

Številčnost je bila v vseh treh letih spremljanja stabilna in se kljub razmeroma visoki zaznani smrtnosti praktično ni spreminjala.

V Sloveniji do 50 volkov

Tako je v času projekta v Sloveniji vsako leto živelo od 42 do 50 volkov, ki so tvorili od osem do 11 tropov. Štirje tropi imajo znaten del teritorija na Hrvaškem in jih za potrebe upravljanja ne morejo opredeliti kot popolnoma Slovenske.

Na dolgoročno obstoj volkov vplivajo številni dejavniki. Ogroža jih tudi negativen odnos ljudi, ki je primarno posledica škod, ki jih ta vrsta povzroča na domačih živalih. Ob tem lahko vplivajo tudi predsodki in strah o ogrožanju življenja in zdravja ljudi, ki so posledica slabega poznavanja vrste.

Raziskava odnosa javnosti do volka v okviru projekta je pokazala, da večina prebivalstva z območja njegove prisotnosti podpira njegovo ohranitev in si želi sobivanja, a se ga mnogi še vedno bojijo. Dejstvo je, da zdrav volk človeku ni nevaren in se mu večinoma izogiba. Ob prisotnosti stekline se njegovo obnašanje lahko spremeni, a ta v Sloveniji pri volkovih še ni bila zabeležena.

Glavna prehrana volka je naravni plen - jelenjad, srnjad, divji prašiči in manjši sesalci, ki pa so v Sloveniji tudi lovne vrste. V okviru projekta so izdelali navodila, ki pri upravljanju velike rastlinojede divjadi upoštevajo tudi prisotnost volkov - njihove potrebe in dejanski vpliv na plenske vrste. V letu 2013 so že bila upoštevana pri pripravi lovsko upravljavskih načrtov.

Največji izziv je preprečevanje škode zaradi volkov

Škode zaradi volkov predstavljajo največji izziv trajnostnega upravljanja z volkom, tudi drugje po Evropi in svetu, ne le v Sloveniji. V okviru projektne aktivnosti dobrih praks varovanja domačih živali je osem rejcev, ki imajo od 30 do 800 domačih živali, ki so bile pred projektom izpostavljene ponavljajočim napadom velikih zveri, prejelo zaščitna sredstva - visoke elektroograje ali pastirske pse pasme kraševec in tornjak.

Že v prvih dveh letih je pri teh rejcih zaradi uporabe varovalnih kompletov nastalo za 200.000 evrov manj škode zaradi volkov kot leto prej, torej skoraj toliko, kot je državni proračun porabil za sofinanciranje projekta. Za ključno se je izkazala pravilna in dosledna uporaba zaščitnih sredstev.

Eden pomembnejših dosežkov projekta je priprava prvega akcijskega načrta za upravljanje populacije volka v Sloveniji, pri katerem je sodelovalo 57 članov iz 21 različnih vladnih in nevladnih interesnih organizacij. Vlada je akcijski načrt februarja 2013 formalno sprejela.

Po koncu projekta bo izpeljana tudi njegova revizija, ki bo omogočila vključitev dodatnega znanja in izkušenj, pridobljenih med izvajanjem projekta, ter odpravljene nekatere nedoslednosti in operativne težave, ki so se pokazale po njegovem sprejetju, so sporočili.

STA

---