Skoraj vsi Slovenci se lahko pogovarjajo v enem tujem jeziku
Evropska komisija je v tem tednu objavila izsledke raziskave o odnosu državljanov EU do večjezičnosti in učenja tujih jezikov. Skoraj devet od desetih državljanov meni, da je učenje tujih jezikov zelo uporabno. Slovenci imajo zelo dober odnos do učenja tujih jezikov, saj jih 92 odstotkov pogovorno zna vsaj en tuj jezik.
BRUSELJ> Kar se tiče odnosa do večjezičnosti in učenja jezikov, Slovenci v določenih točkah kar krepko odstopajo od povprečja EU. Kar 68 odstotkov Slovencev uporablja znanje tujega jezika pri gledanju filmov in televizije v primerjavi s povprečjem 37 odstotkov prebivalcev EU. Na splošno samo 44 odstotkov državljanov EU raje gleda tuje filme in televizijske programe s podnapisi, v Sloveniji pa kar 86 odstotkov vprašanih raje gleda filme s podnapisi kot sinhronizirane.
Medtem ko 92 odstotkov Slovencev zna vsaj en tuj jezik dovolj dobro, da se lahko v njem pogovarja, ima takšno znanje v povprečju samo 54 odstotkov državljanov EU.
98 odstotkov vseh vprašanih pa trdi, da bo boljše znanje jezikov koristilo prihodnosti njihovih otrok. A ločena raziskava Evropske komisije o znanju jezikov je pokazala, da želje ne sovpadajo z dejanskim znanjem. Preizkus znanja, v katerem so sodelovali najstniki iz 14 evropskih držav, je namreč pokazal, da ima dobro znanje prvega tujega jezika le 42 odstotkov najstnikov, dobro znanje drugega jezika pa le četrtina.
Pri znanju tujih jezikov prihaja sicer med članicami do ogromnih razlik. Delež učencev z dobrim znanjem prvega tujega jezika na Malti in Švedskem leži pri 82 odstotkih, v Franciji pri samo 14 odstotkih, v Veliki Britaniji pa celo samo pri devetih odstotkih.
Skoraj tri četrtine vprašanih se strinja s ciljem barcelonske deklaracije iz leta 2002, ki poziva k poučevanju vsaj dveh tujih jezikov od zgodnjega otroštva.
STA