Sindikati: za številkami so ljudje
Svet
24. 02. 2012, 16.41
, posodobljeno: 30. 10. 2017, 18.07
Sindikati menijo, da bo za razreševanje proračunskega razkoraka v višini milijarde evrov ključno sodelovanje. Ob tem opozarjajo, da politiki pozabljajo, da so za številkami ljudje.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) Dušan Semolič Foto: STA
LJUBLJANA> Premier Janez Janša je v četrtek napovedal, da bo vlada socialnim partnerjem na prvi seji Ekonomsko socialnega sveta (ESS) v ponedeljek na Brdu pri Kranju predstavila svoja izhodišča za nov socialni sporazum, beseda pa bo tekla tudi o ugotovitvi, da je razkorak med načrtovanimi sredstvi v sprejetem proračunu za letos ter prevzetimi obveznostmi in obveznostmi do proračunskih porabnikov skoraj milijardo evrov.
Prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič je poudaril, da od ponedeljka pričakujejo samo informacije, na splošno pa, “da bo vlada končala prakso vsakoletnega zadolževanja. Vsi vemo, da ta denar manjka. Doslej smo za to jemali mednarodna posojila, zdaj pa upam, da bomo želi od tega, kar sami naredimo,” je dodal. “Če se bodo sindikati zavedali gospodarskega položaja Slovenije in razumeli, kaj pomenijo napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj (ta je Sloveniji januarja napovedal 0,2-odstotno rast bruto domačega proizvoda, op. a.), potem pri oblikovanju sporazuma ne bi smelo biti nobenih velikih zapletov in nobenih velikih težav,” pa je danes dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole.
Delavci so največje žrtve krize
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) Dušan Semolič je dejal, da tudi delojemalska stran razpolaga z določenimi podatki, ki jih bo predstavila v ponedeljek. “Mi bomo po vsej verjetnosti govorili o podatkih, ki jih predsednik vlade v četrtek ni izrekel, in kažejo, da težo vseh bremen nosijo delavci in delavke ter upokojenci. Da so ti že zdaj največje žrtve te krize,” je poudaril in opozoril na pritiske na zmanjševanje delavskih pravic. Slovenski politiki po njegovih besedah te razmere obravnavajo izrazito “knjigovodsko, računovodsko, skozi številke. Pozabljajo, da so za temi številkami ljudje,” je izpostavil.
Manjkajoča milijarda jih ni presenetila
Predsednika Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Janeza Posedija podatek o manjkajoči milijardi evrov ni presenetil. Dejal je, da bo pri razreševanju razkoraka v proračunu bistveno, da se bodo te naloge lotili skupaj. “Prepričan sem, da bo treba najti in odpreti neke ključne industrije, načine, kako bo šlo to v bodoče. Očitno je, da model, ki smo ga imeli v zadnjih letih, ni ustrezen,” je povedal.
Semolič si od ponedeljkovega srečanja socialnih partnerjev v ponedeljek ne obeta veliko. V ZSSS jih bolj zanima nadaljevanje oziroma ali bo vlada pri nastajanju socialnega sporazuma pokazala razumevanje do njihovih predlogov, opozoril in zahtev.
Več razhajanj bo pri nastajanju sporazuma
Janša je napovedal, da bo priprava sporazuma potekala v dveh fazah. Prvi sindikalist ZSSS je prepričan, da bodo prvo fazo, namenjeno uskladitvi glede stanja v državi, hitro zaključili. Več dela in razhajanj pričakuje v drugi fazi oziroma pri nastajanju sporazuma.
Posedi je medtem glede prve faze menil, da v primeru, če bo šlo zgolj za ugotavljanje računovodskega stanja, ne bo večjih težav. “Če pa se mislimo pogovarjati, kakšno je moralno, poslovno stanje in kakšni so razlogi za to, pa zna biti malo bolj zahtevno,” je opozoril. Ob tem se je strinjal s Semoličem, da bo zlasti zahtevna druga, vsebinska faza.
Ali bo Janši uspelo pripraviti socialni sporazum do 20. junija?
Semolič verjame, da je Janšev cilj, da bo sporazum pripravljen do 20. junija, realen, če bo vlada pokazala voljo in prisluhnila sindikatom. Manj optimističen pa je Posedi. “S pogovori na tej ravni nimam pravih izkušenj, mislim pa, da gre za zelo optimističen časovni načrt. Dejstvo je, da bo neke zadeve treba doreči v tem roku, vendar močno dvomim, da bomo dorekli celoten socialni sporazum. Zanesljivo pa bo treba doreči, kako naj zgleda, do konca leta,” je poudaril.
Medtem ko je Semolič med ključnimi točkami sporazuma naštel pokojninsko reformo, reformo trga dela, davčnega sistema in zdravstva ter delovanje pravne države, je Posedi izrazil pričakovanje, da bi bilo treba v sporazum vključiti vprašanje kmetijstva. “To je zelo pomembna dejavnost v naši družbi, je temelj za preživetje, življenje”. Po njegovih besedah se bo pri oblikovanju sporazuma zatikalo zlasti v delu, “na katerem si kapital želi negotove oblike dela”, na kar sindikati ne morejo pristati.
Na vprašanje, kako usklajeni na prvo sejo ESS prihajajo delodajalci in sindikati, glede na to, da sta strani pogajanja o izhodiščih sami začeli že pred časom, je Semolič odgovoril, da so obdelali več tem, med drugim investicijski ciklus, problematiko pravne države, trga dela, da pa je še veliko vprašanj, ki jih še niso obravnavali. Posedi je ocenil, da o pravi usklajenosti ni mogoče govoriti. Strinjajo se s tem, da je treba ustvarjati nova delovna mesta in zagnati gospodarstvo, a se pri vprašanju trga dela zelo razhajajo, saj njegovo fleksibilnost strani razumeta zelo različno.
STA