Si levica lahko opomore z zavezništvi?

Socialni demokrati in bodoča stranka Alenke Bratušek sta prvi na levem polu, ki sta se pred izrednimi parlamentarnimi volitvami lotili poskusov povezovanja. Prvi se spogledujejo z Desusom, premierka v odhajanju pa s Cerarjem in Šoltesom. Vsi, tudi preostali bolj ali manj levi, pa se načeloma zavzemajo za sodelovanje v preizkušnji z desnico.

Odpri galerijo

LJUBLJANA > Poraz na evropskih volitvah je slovensko levico dokončno prepričal, da tako razbita ne more računati na uspeh na bližnjih izrednih parlamentarnih volitvah. Spomnimo, desne SDS, NSi in SLS so zbrale približno 40 odstotkov glasov, pri čemer je preostalih 60 odstotkov zelo razpršenih in razmerje nikakor ne pomeni, da bi združeni pomenili volilno zmago levice.

Podobno razmerje je pokazala anketa z vprašanjem, koga bi vprašani 25. maja volili na parlamentarnih volitvah. Levici je nekoliko dvignil rating Miro Cerar s svojo bodočo stranko, ki na evropskih volitvah ni nastopil. Tudi tu pa ne velja logika seštevka odstotkov podpore. Najprej je treba črtati tiste, ki ne bi dosegli volilnega praga, poleg tega pa upoštevati pravila našega volilnega sistema, ki lahko izločijo razmeroma uspešnega kandidata.

Prva reagirala Alenka Bratušek

Levica je priznala poraz in išče rešitve. Večina težave zaznava v razdrobljenosti in razpršenosti. Predsednica vlade v odstopu Alenka Bratušek, ki bo svojo stranko ustanovila v soboto, je nemudoma napovedala poskus združevanja moči. V ponedeljek zvečer je storila tudi konkreten korak v to smer. Na pogovor je povabila Igorja Šoltesa iz za zdaj še društva Verjamem in Mira Cerarja, ki bo stranko ustanovil v ponedeljek. Slednji se srečanja ni udeležil, ni ga pa zavrnil kot nekaj nemogočega. Na sestanku je bila tudi Darja Radič iz že nekako odpisane stranke Zares in predstavniki Solidarnosti. Bratuškova je povabila še Združeno levico (TRS, DSD in IDS) in Piratsko stranko. Toda obe izhajata iz vstajništva, ki naj bi tudi po padcu Janševe vlade pomenilo odpor proti politiki v zadnjih letih. Zato so se oboji za povabilo le vljudno zahvalili.

Kako daleč so prišli v ponedeljkovih pogovorih, po pričakovanju ni bilo moč izvedeti, vsi vpleteni so bili redkobesedni. “Izmenjali smo stališča o možnostih sodelovanja. Nič dokončnega,” se je glasilo skopo sporočilo. Seveda so pobudo za sodelovanje vsi ocenili kot dobrodošlo in pogovori se bodo nadaljevali.

Na vse pritiska čas

In kaj se v danih okoliščinah sploh lahko dogovorijo? Kor rečeno Bratuškova, Šoltes in Cerar stranke šele ustanavljajo. Tudi če so sami naklonjeni povezovanju, kako v to prepričati članstvo na terenu, ki je premalo raziskan? Prav daleč verjetno niso niti s programi ... In kaj potem usklajevati, se lahko vprašamo.

Naslednja težava je v tem, da tako Cerarju kot Šoltesu kaže zelo dobro (vsaj po omenjeni anketi sodeč), precej bolje kot Bratuškovi. Kdo naj torej prevzame vajeti morebitnega zavezništva? In ali se ploh splača tvegati nekako že pridobljeno, verjetno tehtata Cerar in Šoltes. Slednji je poleg vsega še evropski poslanec in vprašanje je, kako bo uskladil svoj udobni mandat z ambicijami na domačem političnem prizorišču. Za razliko od Bratuškove preverjenih kadrov enostavno nima.

Naslednja težava pa omenjeno trojico lahko prisili v povezovanje. Kje naj vsaka od strank najde svojih 88 kandidatov za poslance? V tako kratkem času vsem (tudi ostalim novincem) gotovo ne bo uspelo. Tako bi lahko prišlo do združevanja list, kar bi pomenilo tudi povolilno zavezništvo in oblikovanje morebitne koalicije.

SD in Desus

Alenka Bratušek na pogovore ni povabila Socialnih demokratov in Desusa. Zato pa je predsedujoči SD Dejan Židan kot voditelj stranke do kongresa (po odstopu Igorja Lukšiča) povedal, da bo stopil do šefa Desusa Karla Erjavca. Predsedstvo stranke ga je namreč napotilo na pogovore o povezovanju in sodelovanju. Stranka bo prve pogovore izvedla s Desusom, s katero namerava pred volitvami ponuditi celo skupnega mandatarja.

Karl Erjavec je včeraj dejal, da bodo v stranki “resno zastavili pogovore s SD”. Ob tem je priznal, da je “čakal, da pride do spremembe v SD”. Igor Lukšič je po njegovi oceni namreč vodil “drugačno politiko, tudi zelo levo radikalno”, Židan pa da je bliže levi sredini. V SD so se ogrevali celo za ponudbo skupnega mandatarja, vendar Erjavec vztraja, da na volitvah stranki nastopita vsaka s svojo svojo listo.

Vsaj dve zavezništvi?

Vse kar je bolj ali manj levo pod eno streho - to bil seveda nemogoč, za volilce nepregleden konglomerat. Verjetno lahko računamo na dve tesnejši zavezništvi - prvo med SD in Desusom, drugo med katerimi od strank, ki jih vabi Alenka Bratušek. In kje je PS Zorana Jankovića? Svet stranke je sprejel sklep, da so odprti za povezave z drugimi strankami in listami na osnovi njihovega programa. Kaj to pomeni, lahko samo ugibamo.

Vsekakor se bodo v prihodnjih dneh in tednih vsi zavzemali za sodelovanje, do kolikšne mere, pa je težko reči. DAVORIN KORON

---