Šest odstotkov Slovencev si leta 2010 ni moglo privoščiti stroškov ogrevanja

Šest odstotkov slovenskih gospodinjstev si po podatkih Statističnega urada (Surs) leta 2010 ni moglo privoščiti primerno toplega stanovanja.

LJUBLJANA> Po podatkih njihove ankete o porabi v gospodinjstvih so tega leta gospodinjstva v Sloveniji za elektriko, plin in druga goriva v povprečju namenila 6,8 odstotka svojih razpoložljivega denarja. Po podatkih registrskega popisa je bilo v Sloveniji leta 2011 0,9 odstotka naseljenih stanovanj brez električne energije. V teh stanovanjih je živel odstotek prebivalstva ali 19.218 oseb. Delež naseljenih stanovanj brez ogrevanja je takrat znašal 2,9 odstotka, medtem ko je 68,5 odstotka stanovanj imelo centralno, 15,4 odstotka daljinsko ogrevanje, 13,2 odstotka pa druge načine ogrevanja.

Med vsemi porabljenimi energenti so s 35-odstotnim deležem prevladovala lesna goriva, ki so se v veliki večini uporabljala za ogrevanje prostorov, približno petina za ogrevanje vode, le dva odstotka pa za kuhanje. Lesnim gorivom je s 23-odstotnim deležem sledila poraba električne energije, ki se je največ uporabljala za električne naprave, pa tudi za ogrevanje sanitarne vode in prostorov, razsvetljavo in kuhanje.

Vse dražji energenti

Sicer pa po podatkih Sursa na količino in strukturo porabljene energije med drugim vplivajo tudi spremembe v cenah energentov. Od leta 2003 se je tako povprečna maloprodajna cena ekstra lahkega kurilnega olja povečala za 137 odstotkov, zemeljskega plina za 121, nočna tarifa električne energije za 56, dnevna tarifa pa za 42 odstotkov.

Po podatkih nacionalnih računov so gospodinjstva v Sloveniji leta 2010 za elektriko, plin in druga goriva v povprečju namenila 6,4 odstotka od skupnih izdatkov. V primerjavi z drugimi državami članicami Evropske unije je bil ta delež med najvišjimi. Povprečje je leta 2010 znašalo 4,5 odstotka, najnižji delež je imela Malta (2,8 odstotka), najvišjega pa Slovaška (10,6).

Leto 2013 posvečeno trajnostnemu razvoju

Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2012 razglasila za mednarodno leto trajnostne energije za vse ter tako priznala pomembnost dostopa do energije za trajnostni razvoj in uresničitev razvojnih ciljev tisočletja. Skoraj petina svetovnega prebivalstva namreč še vedno nima dostopa do sodobne oskrbe z električno energijo, 40 odstotkov pa za kuhanje uporablja neustrezno opremo na les, premog, oglje ali živalske odpadke.

Zaradi omenjenih razlogov so je OZN v okviru mednarodne pobude za trajnostno energijo za vse, zastavil tri glavne cilje, ki naj bi jih uresničili do leta 2030, in sicer zagotovitev splošnega dostopa do sodobnih energetskih storitev, zmanjšanje svetovne energetske intenzivnosti za 40 odstotkov in povečanje uporabe obnovljivih virov energije na svetovni ravni na 30 odstotkov.

STA

---