Še višja obdavčitev za prazna stanovanja in sakralne objekte
Slovenija
07. 10. 2013, 13.38
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 00.38
Vlada je na svoji spletni strani objavila predlog zakona o davku na nepremičnine, ki med drugim predvideva višjo obdavčitev nerezidenčnih stanovanjskih nepremičnin in stanovanjskih nepremičnih nad 500.000 evrov. Znova je v predlogu tudi obdavčitev sakralnih objektov, predvidena je višja obdavčitev poslovnih in industrijskih nepremičnin.
Fotografija je simbolična Foto: Maja Pertic Gombac
LJUBLJANA
> Kot kaže predlog, ki je predviden za obravnavo v državnem zboru po nujnem postopku, je predvidena davčna stopnja za rezidenčne stanovanjske nepremičnine 0,15 odstotka, za nerezidenčne stanovanjske nepremičnine pa 0,50 odstotka.
Kot nerezidenčna se bo po predlogu štela nepremičnina, v kateri na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, lastnik oziroma solastnik nima prijavljenega stalnega prebivališča oziroma v njej na ta dan ni prijavljenega vsaj polletnega odplačnega tržnega ali neprofitnega najema.
Davčna osnova bo po predlogu posplošena tržna vrednost nepremičnin, navedena v registru nepremičnin na 1. januar leta, za katerega se bo davek odmerjal. Na Geodetski upravi RS so napovedali, da bodo indeksirane vrednosti nepremičnin javnosti dostopne predvidoma prihodnji teden.
Višji davek tudi za nepremičnine, ki so vredne več kot 500.000 evrov
Za stanovanjske nepremičnine, katerih vrednost presega 500.000 evrov, se bo po predlogu davčna stopnja za vrednost nad 500.000 evrov povečala za 0,25 odstotne točke.
Za poslovne in industrijske nepremičnine razen energetskih nepremičnin je predvidena 0,75-odstotna obdavčitev, za energetske nepremičnine 0,40-odstotna.
Kmetijske stavbe bi bile obdavčene 0,30-odstotno
Kmetijske stavbe bi bile obdavčene 0,30-odstotno. Druge stavbe - kot so javne stavbe, kulturni spomeniki, sakralni objekti - s stopnjo 0,50 odstotka.
Za kmetijska zemljišča je predvidena stopnja 0,15 odstotka, za gozdna zemljišča 0,07 odstotka, za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo 0,75 odstotka, za zemljišča za energetsko rabo 0,40 odstotka, za ostala zemljišča - stavbna zemljišča, zemljišča za gradnjo stavb itd. - 0,50 odstotka.
Za kmetijska in gozdna zemljišča se bo za leto 2014 sicer davek odmeril največ do zneska, ki ne presega 25 evrov na hektar kmetijskega zemljišča in 10 evrov gozdnega zemljišča.
Občine bi lahko od leta 2017 naprej določile merila (glede na lego, vrsto dejavnosti, status nepremičnine ipd.) za znižanje ali zvišanje davčnih stopenj. Stopnje davka bi lahko spremenile za vse nepremičnine razen nelegalnih gradenj ter kmetijskih in gozdnih zemljišč, in sicer za največ 2,5-krat.
Trikrat višja obdavčitev za črne gradnje
Za nelegalne gradnje - gradnje, za katere je inšpekcijska odločba pravnomočna in evidentirana v registru ter ne izvršena - se bo po predlogu davčna stopnja povišala za trikrat.
Davka na nepremičnine se ne bi plačevalo od nepremičnin, ki so v lasti tujih držav in so namenjene za diplomatskega predstavništva ali konzulate, ki so v lasti mednarodnih organizacij ali njihovih predstavništev ter ki so v lasti institucij EU.
Davka bi bile oproščene tudi nepremičnine, ki so javno dobro, razen vodnih zemljišč, ki se uporabljajo za poslovno in industrijsko rabo in za energetsko rabo, varovalni gozdovi, gozdni rezervati in gozdovi s posebnim namenom brez ukrepanja ter neplodna zemljišča.
Vlada pričakuje 205 milijonov evrov priliva v državni proračun
Davek, ki bi nadomestil obstoječe dajatve na nepremičnine, bi uvedli z letom 2014, ministrstvo za finance pa v prvem letu pričakuje 205 milijonov evrov priliva v državni proračun.
Predlog določa triletno prehodno obdobje - za leta 2014, 2015 in 2016 - v katerem bi se davek obračunal po stopnjah, določenih v zakonu, prihodek od davka pa bi šel v celoti v državni proračun. Občinam bi za ta tri leta odstopili del prihodka, tako da bi dobile enak znesek, kot so ga odmerile za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč v letu 2012, zmanjšan za pobrane pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest.
Po izteku tega obdobja bi bila polovica prihodkov od davka ob upoštevanju davčnih stopenj, navedenih v zakonu, namenjena državnemu proračunu, polovica prihodka ob upoštevanju povišanj ali znižanj davka pa občinam. Pri tem bi morale občine svoj del davka od gozdnih zemljišč nakazati na poseben podračun in ga nameniti za vzdrževanje gozdnih cest.
Geodetska uprava bo glede na predlog najkasneje do 1. februarja 2014 vsem zavezancem poslala obvestila o nepremičninah in posplošeni tržni vrednosti, ki bodo vsebovala tudi informativni podatek o davčnih stopnjah in o izračunanem davku na nepremičnine.
Za odmero davka za leto 2014 bodo uporabljeni podatki, ki so jih lastniki v registru nepremičnin spremenili do 1. aprila 2014 oz. do izdaje odločbe o odmeri davka. Davčne odločbe naj bi bile v prvem letu (2014) izdane do 31. maja, naslednja leta pa do 31. marca.
STA