Še eno mesto na vzhodu Ukrajine razglasilo neodvisnost

Po Donecku so tudi v mestu Harkov na vzhodu Ukrajine v ponedeljek proruski protestniki razglasili neodvisno republiko in napovedali referendum. V mesta Doneck, Harkov in Luhansk, kjer so proruski protestniki med drugim zavzeli tudi več vladnih poslopij, so oblasti v Kijevu v ponedeljek napotile dodatne policijske specialne enote.

ZDA so že izrazile zaskrbljenost zaradi zaostrovanja razmer v Ukrajini in ruskega predsednika Vladimirja Putina pozvale, naj preneha destabilizirati sosednjo državo Foto: Wikipedia
ZDA so že izrazile zaskrbljenost zaradi zaostrovanja razmer v Ukrajini in ruskega predsednika Vladimirja Putina pozvale, naj preneha destabilizirati sosednjo državo Foto: Wikipedia

HARKOV > Na proruskih demonstracijah v Harkovu, drugem največjem mestu v državi, so v ponedeljek zvečer izbrali "alternativne poslance" skupščine Harkova in razglasili "ljudsko republiko" ter napovedali referendum o federalizaciji Ukrajine.

Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je danes posvaril Rusijo, da bi naredila zgodovinsko napako, če bi se še dodatno vmešavala v Ukrajini. “To bi imelo hude posledice na naše odnose z Rusijo in bi Rusijo dodatno mednarodno osamilo,” je zatrdil generalni sekretar Nata. Ob tem je Moskvo pozval, naj naredi korak nazaj po zadnji zaostritvi razmer na vzhodu Ukrajine.

Pred tem so proruski aktivisti v Donecku razglasili ustanovitev "ljudske republike", neodvisne od kijevskih oblasti, in za 11. maj napovedali referendum o priključitvi Rusiji.

Iz Harkova so nato danes poročali, da so specialne enote protestnike odstranile iz upravnega sodišča, ki so ga zavzeli v ponedeljek, in prijeli 70 ljudi. Guverner regije Igor Baluta je ob tem dodal, da bodo s protiteroristično operacijo nadaljevali.

Ukrajinski notranji minister Arsen Avakov je pred tem na svoji spletni strani sporočil, da so v Harkovu začeli protiteroristično operacijo in da je središče mesta zaprto.

Proruski aktivisti so v ponedeljek v Donecku, Harkovu in Luhansku vdrli v prostore regionalnih vlad in tudi državne varnostne službe.

Začasni ukrajinski predsednik Oleksander Turčinov je zato Rusijo obtožil, da izvaja "drugo stopnjo posebne operacije" razbijanja Ukrajine.

Nekatere proruske aktiviste je obtožil, da so v roke vzeli orožje in napovedal, da bodo proti njim ravnali v skladu s "protiterorističnimi ukrepi". Ustanovili so protikrizne štabe, s katerimi želijo okrepiti varnost na vzhodni meji.

Napovedal je tudi, da bo danes ukrajinski parlament razpravljal o zakonu, ki predvideva strožje kazni za separatizem in ostale zločine proti državi.

Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk pa je opozoril, da še vedno obstaja nevarnost ruskega vojaškega posredovanja. Zagotovil je, da bo storil vse za ohranitev ozemeljske celovitosti Ukrajine.

Nato je notranje ministrstvo v ponedeljek zvečer sporočilo, da so v omenjena tri mesta poslali specialne enote iz drugih delov Ukrajine. Ministrstvo je pri tem izpostavilo nujnost ohranitve ozemeljske celovitosti Ukrajine.

ZDA so že izrazile zaskrbljenost zaradi zaostrovanja razmer v Ukrajini in ruskega predsednika Vladimirja Putina pozvale, naj preneha destabilizirati sosednjo državo. V Moskvi pa so znova pozvali k federalizaciji Ukrajine in Kijevu sporočili, da ne sme ignorirati "legitimnih zahtev" ljudi na vzhodu države.

Ameriški in ruski zunanji minister John Kerry in Sergej Lavrov sta nato v telefonskem pogovoru govorila o načrtih za pogovore za rešitev ukrajinske krize med ZDA, Rusijo, Ukrajino ter Evropsko unijo, ki naj bi jih izvedli v naslednjih desetih dneh.

STA


Najbolj brano