ponedeljek, 30. januar 2012
V društvu Družinska pobuda so pripravili kompromisni predlog družinskega zakonika
Foto: STA
LJUBLJANA> V Civilni iniciativi za družino in pravice otrok želijo dati kompromisu priložnost, zato podpisov za razpis referenduma še ne bodo vložili v državni zbor. Odzivi strank so različni.
Kompromisni predlog obsega popravke družinskega zakonika, ki se društvu Družinska pobuda zdijo najnujnejši. Društvo tako predlaga, da se spremeni 3. člen družinskega zakonika, ki opredeljuje zakonsko zvezo, tako, da se doda pomen zakonske zveze, ki je v zasnovanju družine. V 5. členu zakonika, ki govori o partnerski skupnosti, bi po njihovo moralo pisati, da ima takšna skupnost enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, če zakon tako določa.
Črtali bi 5. člen
Iz zakonika bi črtali 6. člen o zunajpartnerski skupnosti, saj po njihovem mnenju takšna skupnost kot istospolni ekvivalent zunajzakonske skupnosti nesorazmerno posega v svobodo in zasebnost dveh oseb istega spola, ki skupaj živita.
Med drugim društvo predlaga tudi, da se določbe od 19. do 114. člena o zakonski skupnosti z izjemo 60. člena smiselno uporabijo za (istospolno) partnersko skupnost. Po njihovem mnenju pravice zakoncev o svobodnem odločanju o rojstvu otrok zakonik ne more predpisati istospolnemu paru, ker je rojevanje otrok naravno pogojena pravica, ki jo imata skupaj ženska in moški.
Počakali bodo tudi v civilni iniciativi
V društvu so predlog poslali predsedniku DZ Gregorju Virantu, predsednikom parlamentarnih strank ter poslankam in poslancem. Prav tako so predlog posredovali Civilni iniciativi za družino in pravice otrok, ki je pobudnica referenduma o družinskem zakoniku, ter kampanji Za vse družine, ki je zagovornica družinskega zakonika. Kot so povedali na novinarski konferenci, upajo, da bodo vse vpletene strani, ki so jim predlog tudi poslali, pripravljene na dogovor, zaradi katerega ne bi bilo potrebe po referendumu o zakoniku.
Civilna iniciativa za družino in pravice otrok, ki je zbirala podpise za razpis referenduma, želi dati kompromisnemu predlogu priložnost, zato zbranih podpisov za zdaj še ne bodo vložili v državni zbor, ampak bodo počakali, dokler ne bo jasno, ali so politične stranke pripravljene na tak kompromis, je sporočil vodja civilne iniciative Aleš Primc. Podpise morajo sicer vložiti najkasneje do 11. februarja.
Kompromis - nadaljevanje protiustavnega stanja?
Opozarjajo sicer, da kompromisni predlog nekaterih pomembnih stvari, ki so jih v civilni iniciativi izpostavljali v postopku sprejemanja zakonika, ne vključuje, zato se želijo o teh in drugih vprašanjih pogovoriti s predlagateljem kompromisa, predstavniki političnih strank in predstavniki civilnodružbenih organizacij. “Naše stališče in predloge bomo predstavili na teh pogovorih, v kolikor bo do njih prišlo,” so zapisali v izjavi za javnost.
Nad pobudo pa so bili presenečeni v kampanji Za vse družine. Po njihovem mnenju namreč predlogi Družinske pobude niso kompromis, ampak pomenijo ohranitev zdajšnjega protiustavnega stanja.
V kampanji Za vse družine obžalujejo, da nasprotniki družinskega zakonika “na tak način izigravajo voljo 48.380 državljank in državljanov in spet zlorabljajo instrumente pravne države”. Ob tem so zapisali, da jih ne čudi, da je do tega njihovega preobrata prišlo prav v trenutku, ko kar tri javnomnenjske raziskave nakazujejo, da bi večina volivk in volivcev podprla nov družinski zakonik.
Bi istospolni partnerju izgubili pravice?
Na predlog se je odzval tudi minister za delo družino in socialne zadeve, ki opravlja tekoče posle, Ivan Svetlik. Ugotavlja, da so nekateri predlogi v kompromisni rešitvi dobri, nekateri pa problematični, med drugim predlog, da se iz zakonika črta člen o zunajpartnerski skupnosti.
“Predlagatelji predvidevajo, da partnerska skupnost v zakoniku ostane, kar je dobro, vendar pa je bistveno to, da želijo, da se pravice omejijo samo na pravice, ki jih daje ta zakonik, ne pa tudi na vse ostale, ki izhajajo iz načela temeljnih človekovih pravic,” je razložil in dodal, da bi istospolno usmerjeni partnerji z uveljavitvijo družinskega zakonika in prenehanjem veljave zakona o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti nekatere pravice celo izgubili. Če bi jih nato želeli uveljaviti, bi bila potrebna sprememba več zakonov.
V PS in SD se s pobudo ne strinjajo
V poslanskih skupinah so stališča do kompromisnega predloga različna. V poslanski skupini Pozitivne Slovenije so povedali, da se s pobudo ne strinjajo. Dodali so namreč, da že sprejeti zakon ureja skupna izhodišča in iz njega izhajajoče pravice in obveznosti za vse partnerske skupnosti. Tudi v SD niso naklonjeni predlogu društva, saj je sprejeti zakonik že kompromisni predlog, ki “zagotavlja minimum varovanja enakosti pravic vseh otrok in enakost uresničevanja pravic, ki jih zagotavlja ustava”.
V poslanski skupini Državljanska Lista Gregorja Viranta predloga društva še niso obravnavali, zato ga niso komentirali, najverjetneje pa ga bodo proučili na sestanku v torek. Tudi v SLS so pojasnili, da bodo v najkrajšem možnem času preučili predlog, želeli pa bi si, da bi se lahko izognili referendumu. Nova Slovenija prav tako podpira iskanje kompromisnih rešitev, s katerimi bi se izognili verjetnemu referendumu in s tem tudi ideološkim polemikam, ki jih Slovenija danes zagotovo ne potrebuje.
V poslanski skupini stranke SDS predloga društva niso komentirali, v Desus pa se na predlog še niso odzvali.
STA