S toplim vremenom pridejo tudi klopi
S toplejšimi dnevi prihajajo tudi klopi in z njimi nevarnost okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa. Slovenija namreč sodi v sam vrh evropskih držav po verjetnosti okužbe s tem virusom, a se za cepljenje odloči razmeroma malo ljudi. Zapleti zaradi te bolezni so lahko hudi, en odstotek obolelih umre.
LJUBLJANA> Klopni meningoencefalitis je resno obolenje osrednjega živčnega sistema, ki se najpogosteje prenaša z ugrizom okuženega klopa. Okužba se lahko prenaša tudi s pitjem okuženega nepasteriziranega mleka, predvsem kozjega, ali uživanjem mlečnih izdelkov.
Klopi postanejo aktivni v toplejšem vremenu, zato so okužbe pri nas najpogostejše od pomladi do jeseni. Slovenija glede na obolevnost s klopnim meningoencefalitisom sodi v sam vrh evropskih držav, vendar se za cepljenje, ki je edina učinkovita zaščita pred boleznijo, še vedno odloča premalo ljudi. Precepljenih je namreč le 12 odstotkov prebivalstva.
Prva faza bolezni en teden po ugrizu
Prva faza bolezni se prične približno teden dni po ugrizu klopa. Bolnik dobi vročino, ki jo navadno spremljajo slabo počutje, bolečine v mišicah in glavobol. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki jo spremlja visoka temperatura, močan glavobol, lahko tudi tresenje, motnje zavesti in zbranosti, včasih lahko pride do ohromitve, navajajo v kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.
Odstotek ljudi umre
Približno odstotek ljudi zaradi tega umre. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo močni glavoboli, vrtoglavice, ohromelost, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja ter motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema.
Bolezen v večini primerov zahteva hospitalizacijo in močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju. Posledice bolezni so lahko tudi nesposobnost za opravljanje določenega dela in s tem povezana socialna stiska bolnika, navajajo v UKC Ljubljana.
Zdravila ni
Za klopnim meningoencefalitisom obolevajo osebe vseh starosti, a ima bolezen običajno težji potek pri starejših bolnikih, ki imajo tudi večkrat posledice, vendar lahko bolezen pusti nevrološke posledice tudi pri otrocih. Zdravila, ki bi delovalo proti klopnem meningoencefalitisu, ni, zato zdravljenje poteka zgolj simptomatsko.
Strokovnjaki priporočajo cepljenje vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje opravi še pred aktivnostjo klopov. Drugi odmerek sledi v roku enega meseca, tretji odmerek pa osebe prejmejo čez šest do 12 mesecev. Poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, kasneje pa na vsakih pet let, še dodajajo v kliniki.
STA