S standardizacijo do reda v gradbeništvu

Zbornica za gradbeništvo Slovenije (ZZGS) je danes predstavila projekt standardizacije v gradbeništvu, s čimer so postavljeni temelji za večjo transparentnost v gradbenem sektorju. V Sloveniji nimamo več denarja, da bi plačevali nered, je poudaril predsednik ZZGS Mirko Požar.

Standardizacija v gradbeništvu predstavlja prednost za naročnike, projektante in izvajalce gradbenih del, saj pomeni poenostavitev postopka za naročnika in bolj transparenten pregled realne ocene vrednosti projekta Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Standardizacija v gradbeništvu predstavlja prednost za naročnike, projektante in izvajalce gradbenih del, saj pomeni poenostavitev postopka za naročnika in bolj transparenten pregled realne ocene vrednosti projekta Foto: Zdravko Primožič/Fpa

LJUBLJANA > Predsednik ZZGS Mirko Požar je na današnji predstavitvi projekta v Ljubljani dejal, da predstavljena orodja, standardni popisi in standardna pogodba pomenijo pomemben korak k ureditvi razmer v gradbeništvu, svoje pa mora zdaj narediti tudi država.

“Mislim, da mora država kot največji investitor in projektant nameniti več časa fazi projektiranja. Če bo država odgovoren investitor, bo gotovo zahtevala urejeno projektiranje,” je prepričan Požar.

Dodatni milijoni zaradi aneksov

Požar poudarja, da je normalno in pomembno, da je cena vedno tista, ki jo določa trg, ni pa prav, da se predmet dela spreminja.

“Če kot primer navedem parket ali okna: če se menja predmet dela, ki je za laika sicer mogoče identičen, v ceni pa predstavlja bistveno odstopanje, potem se poruši transparentnost, ki gre od naročnika, izvajalca, podizvajalca, nadzornika, plačnika in uporabnika. Tu so nenehne napetosti in doslej so veljala pravila močnejšega,” pojasnjuje Požar.

Z standardizacijo se želijo izogniti tudi možnosti številnih aneksov, ki so v preteklosti močno dražila mnoge projekte. V letu 2011 je bilo med pogodbami, ki ne smejo imeti aneksov, še vedno 26 odstotkov takih, ki so jih imele, kar pomeni na desetine milijonov evrov, je opozoril Požar.

Prednost za naročnike, projektante in izvajalce

“Zaključek prve faze je šele začetek nove dobe sodelovanja in skupnega nastopa za boljše razmere, pošteno izvedeno in primerno plačano delo v slovenskem gradbeništvu,” je dejal Požar.

Standardizacija v gradbeništvu predstavlja prednost za naročnike, projektante in izvajalce gradbenih del, saj pomeni poenostavitev postopka za naročnika in bolj transparenten pregled realne ocene vrednosti projekta. Hkrati pomeni tudi način večjega obvladovanja projekta in zmanjšanja možnosti za anekse in menjavo predmetov gradnje.

“Dela je dovolj za tiste, ki si to želijo, za dobre inženirje in delavce, in seveda tiste, ki imajo malo poslovne žilice. Brez podjetništva ne bo ničesar, čakati, da bomo dobili velike investicije, je iluzorno,” je dejal predsednik Inženirske zbornice Slovenije Črtomir Remec.

Projektanti morajo po njegovem prepričanju skozi preobrazbo od kvantitete h kvaliteti. Trenutno je 6000 inženirjev, kar je za trenutne potrebe preveč. “Preživeli bodo samo dobri,” je prepričan Remec.

Babič: S standardizacijo manj zavajanja

“Z uporabo standardizacije, kot nam je v osnutkih predstavljena, se bo odpravilo veliko manevrskega prostora za namerna ali nenamerna zavajanja investitorja,” je dejal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Bojan Babič.

Zatrdil je, da se bodo na ministrstvu zavzemali, da se čim prej vzpostavi lojalna konkurenca, zagotovi uspešnost in predvsem obstoj gradbenih podjetij na domačem trgu. “Enoten sistem naročanja in izvajanja investicij sta ključna za izvedbo uspešnih naložb,” je še poudaril Babič.

Dejal je, da je sedanji sistem javnega naročanja preveč razdrobljen po posameznih ministrstvih in da ni določenih skupnih načel, kar pa se bo v prihodnosti spremenilo. “Tudi skozi proces priprave takšnih projektov je priložnost, da se v državi poenoti sistem javnega naročanja del v gradbeništvu na vseh segmentih javnega naročanja,” je dejal.

Vlada je pred kratkim sprejela izhodišča za prenovo gradbene zakonodaje in si zadala cilje, da bo štiri zakone, ki posegajo v gradbeništvo neposredno, in še štiri, ki vplivajo posredno, poskusila spraviti na skupni imenovalec, je sklenil Babič.

STA


Najbolj brano