S primanjkljajem v prvem polletju 18 bolnišnic

V prvem polletju je pozitivno poslovalo osem bolnišnic, 18 bolnišnic pa negativno. Skupaj so bolnišnice zabeležile skoraj 11 milijonov evrov minusa. Po ocenah ministrstva bo skupni primanjkljaj bolnišnic ob koncu leta znašal 11,5 milijona evrov. Devet bolnišnic je zaprosilo za posojilo iz državne zakladnice, štiri posojila že črpajo.

LJUBLJANA > Enajst milijonov evrov minusa, kolikor so ga bolnišnice izkazale v prvem polletju, predstavlja 1,7 odstotka vseh prihodkov bolnišnic. To je nekoliko bolje kot v enakem obdobju lani, ko so bolnišnice zabeležile skoraj 16 milijonov evrov minusa oz. 2,5 odstotka vseh prihodkov, je na današnji novinarski konferenci povedala generalna direktorica direktorata za zdravstveno ekonomiko Elda Gregorič Rogelj.

Izrazito visoke primanjkljaje so po njenih besedah v prvem polletju zabeležile bolnišnice Sežana, Vojnik, Brežice, Ptuj, Trbovlje, Izola in Jesenice. Deloma je to posledica zaključkov investicij oziroma adaptacije v bolnišnicah, pri izgubi psihiatrične bolnišnice pa gre za občutno znižanje cen storitev. Prihodki vseh bolnišnic so se zmanjšali za 4,8 odstotka, predvsem zaradi padca cen zdravstvenih storitev.

Bolnišnice so tudi zniževale odhodke, v povprečju za 4,3 odstotka. Predvsem so se znižali stroški dela, ki so za 2,6 odstotka nižji kot v prvem polletju 2012, pa tudi tudi stroški materiala in storitev (4,1 odstotka) ter stroški amortizacije, je povedala.

Denarni tok bolnišnic je bil v prvem polletju negativen v višini 4,7 milijona evrov. Tako je 16 bolnišnic izkazalo negativni denarni tok v višini 11 milijonov evrov, deset bolnišnic pa pozitivni tok v višini šestih milijonov evrov.

Po ocenah bolnišnic bi njihov skupni primanjkljaj ob koncu leta znašal 1,6 milijona evrov, medtem ko so napovedi ministrstva glede na dosedanji denarni tok bolj pesimistične. Tako ocenjujejo, da bo skupni primanjkljaj ob koncu leta znašal približno 11,5 milijonov evrov.

Ministrstvo je prejelo prošnje devetih bolnišnic za enoletno zadolževanje v državni zakladnici, medtem ko štiri (Splošna bolnišnica Brežice, Murska Sobota, Vojnik in Slovenj Gradec) posojilo že prejemajo. Tako so zaprosile za likvidnostni kredit v višini 19 milijonov evrov. Bolnišnice so morale priložiti sanacijske načrte, kako bodo odplačevale posojila.

Elda Gregorič Rogelj napoveduje, da bodo morali na ministrstvu zahtevke in sanacijske načrte temeljito pregledati, nato pa bodo ministrstvu za finance posredovali predloge za zadolžitev tistih bolnišnic, ki bodo izpolnjevale kriterije. Za zdaj o posojilih še niso odločali, je dodala.

STA

---