Rusija zaprla ukrajinskim ladjam dostop do Črnega morja

Rusija je namerno potopila tri ladje na vhodu v jezero Donuzlav na zahodni obali Krima, s čemer je zaprla izhod ukrajinskim ladjam do Črnega morja. V dneh pred za nedeljo napovedanim referendumom o priključitvi Krima Rusiji s polotoka poročajo o vse več napadih na ukrajinska vojaška oporišča, pa tudi na novinarje in aktiviste.

V dneh pred za nedeljo napovedanim referendumom o priključitvi Krima Rusiji s polotoka poročajo o vse več napadih na ukrajinska vojaška oporišča, pa tudi na novinarje in aktiviste Foto: Infografika: Igor Tavčar
V dneh pred za nedeljo napovedanim referendumom o priključitvi Krima Rusiji s polotoka poročajo o vse več napadih na ukrajinska vojaška oporišča, pa tudi na novinarje in aktiviste Foto: Infografika: Igor Tavčar

KIJEV, VARŠAVA > Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, je Rusija do vhoda v jezero Donuzlav pripeljala staro sovjetsko bojno ladjo Očakov, ki od leta 2011 ni v uporabi, in še dve manjši ladji ter jih minuli četrtek razstrelila. Tako zdaj blokirajo ozki prekop, ki vodi do Črnega morja.

Proruske mestne oblasti pristaniškega mesta Sevastopol na ukrajinskem Krimu so danes razglasile ruski jezik za uradni jezik. V Ukrajini je edini uradni jezik ukrajinski, manjšinski jeziki pa imajo lahko status regionalnega jezika. Odločitev je podpisal vršilec dolžnosti mestne uprave Dmitrij Belik, utemeljil pa jo je na mednarodnem pravu ob upoštevanju dejstva, da je za večino prebivalcev Sevastopol ruščina materni jezik. Sevastopol z več kot 300.000 prebivalci, od katerih jih je več kot 70 odstotkov Rusov, ni del avtonomne republike Krim, ampak ima poseben status in je pod neposredno upravo Kijeva. Tako kot v Krimu so tudi mestne oblasti tu za 16. marec razpisale referendum o priključitvi Rusiji.

Ukrajinski častniki iz bližnjega pomorskega oporišča Novoozerne, ki je eno od štirih največjih na Krimu, poudarjajo, da je Rusija to storila, da njihove ladje ne bi mogle priti do največjega ukrajinskega vojaškega oporišča v Odesi, ki je na zahodu države in je največje pristanišče v državi.

Eden od poveljnikov v oporišču, kapetan Viktor Šmiganovski, je pojasnil, da če ne bi bilo blokade, bi lahko z ladjami odpluli do Odese in preprečili, da bi mesto zavzele ruske sile. “Bili bi močnejši v zavezništvu z ladjami iz Odese,” je dejal.

Ukrajince v oporišču nagovarjajo, naj prestopijo na rusko stran

Sedež ukrajinske mornarice je v Sevastopolu, ki pa jo zdaj blokirajo proruske sile. V tem mestu ima svoj sedež tudi ruska črnomorska flota.

Ukrajinska mornarica ima omejene vire, pomemben udarec pa je doživela minuli teden, ko je njen poveljnik, admiral Denis Berezovski prestopil na stran proruskih oblasti na Krimu.

Ukrajinska mornarica je desetkrat manjša od ruske in trpi zaradi nezadostnega financiranja, ocenjuje londonski Mednarodni inštitut za strateške študije.

Ukrajinci imajo samo eno podmornico iz obdobja Sovjetske zveze, ki jo skušajo usposobiti, potem ko ni bila v uporabi deset let.

Oporišče Novoozerne po ocenah varuje več deset vojakov, po besedah Šmiganovskega pa je po razstrelitvi ladij v oporišče prišel poveljnik ruske črnomorske flote Aleksandre Vitko in jih pozval, naj prestopijo na rusko stran. To so zavrnili, čeprav so Rusi skušali oslabiti njihovo moralo tudi s preleti helikopterjev in letal nad oporiščem, je dejal.

Vse več napadov na ukrajinska oporišča, novinarje in aktiviste

V dneh pred za nedeljo napovedanim referendumom o priključitvi Krima Rusiji po poročanju nemške tiskovne agencija dpa s Krima poročajo o vse več napadih na ukrajinska vojaška oporišča, pa tudi na novinarje in aktiviste.

Kakih 30 oboroženih moških v uniformah brez oznak je v nedeljo napadlo oporišče na zahodu Krima in uničilo opremo, je sporočilo ukrajinsko zunanje ministrstvo. Danes so na polotoku zavzeli še dve oporišči ukrajinske vojske.

Na Krimu naj bi bilo že 30.000 ruskih vojakov

Po navedbah generala ukrajinske mejne straže Mikola Kovila je na Krimu že 30.000 ruskih vojakov, kar je 5000 več, kot dovoljuje dogovor med Rusijo in Ukrajino o ruski pomorski bazi.

V mestu Lugansk na vzhodu Ukrajine je v nedeljo več tisoč protestnikov vdrlo v vladno poslopje in odstavilo proevropskega guvernerja Michaila Bolotskija, ki so ga minuli teden imenovale oblasti v Kijevu.

Rusko govoreči oboroženci so v prestolnici Krima Simferopol na vlaku prijeli dva aktivista za človekove pravice. Na nadzornih točkah so ugrabili tri ženske in več novinarjev, so danes sporočili z ukrajinskega notranjega ministrstva. Oblasti v Kijevu so od proruskih oblasti na Krimu že zahtevale pojasnilo, še navaja dpa.

Na Poljskem vojaške vaje Američanov

Obrambno ministrstvo sosednje Poljske je sporočilo, da bodo ZDA v okviru vojaških vaj na Poljsko do četrtka napotile dvanajst lovskih letal F-16. Na vajah bo sodelovalo tudi 300 ameriških vojakov, so sporočili v nedeljo iz Varšave.

Tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Jacek Sonta je za AFP dodal, da sta se za napotitev dogovorila obrambna ministra držav, Chuck Hagel in Tomasz Siemoniak v telefonskem pogovoru.

Dodal je, da bodo ZDA lovce poslale na zahtevo Poljske. Po prvotnih načrtih naj bi bila vojaška vaja namreč manjša, a so jo razširili zaradi napetih političnih razmer v Ukrajini, je dodal.

Štiri letala F-15 tudi v Litvo

Washington je v minulih dneh že napovedal, da bo štiri lovska letala F-15 poslal tudi v Litvo za okrepitev zračnega nadzora okoli Baltika. Po navedbah litovskega obrambnega ministrstva pomeni napotitev odgovor na rusko agresijo v Ukrajini in povečanih vojaških aktivnostih v Kaliningradu, ruski enklavi, ki meji na Poljsko in Litvo.

Poljska ima 48 lovcev F-16, baltske države pa nimajo zadostnih zračnih sil, tako da Nato ščiti njihov zračni prostor.

Ukrajinska vojska začenja vaje po vsej državi

Le nekaj dni pred referendumom, na katerem se bodo prebivalci ukrajinskega Krima izrekali o priključitvi Rusiji, je ukrajinsko obrambno ministrstvo odredilo vojaške vaje po vsej državi. Ukrajinska vojska bo v okviru vaj preverila svojo bojno pripravljenost.

Začasni ukrajinski obrambni minister Igor Tenjuh je vojaške vaje napovedal v televizijskem intervjuju, ob tem pa je dodal, da je vojski zaukazana polna bojna pripravljenost.

Po besedah Tenjuha vlada v Kijevu sicer stavi na diplomacijo, medtem ko je Moskvi naklonjeno politično vodstvo Krima vaje kritiziralo kot agresijo.

STA


Najbolj brano