Rusija grozi z vojaškim posredovanjem, Ukrajina mobilizira vojsko

Potem ko je ruski parlament v soboto odobril morebitno posredovanje ruske vojske v Ukrajini, je ukrajinska vojska razglasila stanje polne pripravljenosti in začela mobilizacijo rezervistov. Na spornem Krimskem polotoku so medtem za konec marca napovedali referendum o neodvisnosti od Ukrajine. Mednarodna skupnost skuša umiriti strasti.

KIJEV > Ukrajinski začasni premier Arsenij Jacenjuk je opozoril, da je Ukrajina “na robu katastrofe”. Rusijo je obtožil, da je Ukrajini napovedala vojno.

Rdeči alarm za Ukrajino

“To je rdeči alarm. To ni grožnja, to je dejansko vojna napoved moji državi,” je dejal dan potem, ko je zgornji dom ruskega parlamenta soglasno podprl zahtevo ruskega predsednika Vladimirja Putina, da zaradi domnevnega ogrožanja življenj ruskih državljanov in zaščite vojakov v črnomorski floti na Krimu odobri uporabo ruskih oboroženih sil na ozemlju Ukrajine do normalizacije političnih razmer v tej državi.

Začasni predsednik države Olesandr Turčinov je opozoril, da Rusija ni imela nobenega razloga za “to dejanje agresije”. “Vse izjave o ogroženosti ruskih državljanov ali rusko govorečih Ukrajincev so izmišljene,” je zatrdil.

Rusija očitke o netenju vojne zavrača. Ruski premier Dmitrij Medvedjev je v telefonskem pogovoru z Jacenjukom poudaril, da je odgovornost za morebitno uporabo sile na Krimu na Ukrajini. Po njegovih besedah je interes Rusije ohraniti stabilne in prijateljske odnose z Ukrajino, hkrati pa si Rusija “pridržuje pravico do zaščite legitimnih interesov ruskih državljanov in vojakov, ki so nameščeni v avtonomni republiki Krim”.

V Ukrajini vpoklicali rezerviste, priprave na referendum o neodvisnosti Krima

Ukrajinski svet za nacionalno varnost je danes ukazal vpoklic rezervistov, “da bi zagotovili varnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine”. Po poročanju ruskih državnih medijev so se številni ukrajinski vojaki na Krimu uprli povelju iz Kijeva in dezertirali. Nekatere enote naj bi prešle na stran “krimskih samoobrambnih sil”.

Vodja krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov je napovedal, da bodo na tem ukrajinskem polotoku 30. marca izvedli referendum o neodvisnosti od Ukrajine. “Nihče na Krimu ne spoštuje ukazov iz Kijeva,” je dejal in poudaril, da so vse varnostne sile na krimskem polotoku pod nadzorom lokalni oblasti oziroma “štaba za izredne razmere”, ki ga je oblikoval novi vodja regionalne vlade na Krimu, proruski aktivist Sergij Aksionov. V Kijevu so te napovedi označili za ustavno sporne.

Več kot 20.000 ljudi se je medtem po navedbah ruske policije zbralo na shodu v Moskvi v podporo ruskim prebivalcem v Ukrajini, ki ga je sklicala Putinova stranka Enotna Rusija. Policija pa je na drugi strani razgnala nasprotnike vojaškega posredovanja v Ukrajini in prijela več sto ljudi.

Mednarodna skupnost skuša pomiriti strasti

Predsednik ZDA Barack Obama je Putina v uro in pol dolgem telefonskem pogovoru pozval, naj takoj umakne vojsko iz Ukrajine, a ga očitno ni uspel prepričati. Ameriški državni sekretar John Kerry je Rusijo nato posvaril, da bi lahko izgubila sedež v skupini G8, tvega pa tudi uvedbo gospodarskih sankcij in blokado sredstev v tujini, če bo nadaljevala z aktivnostmi na ukrajinskem polotoku Krim.

ZDA so nato skupaj z Veliko Britanijo, Francijo in Kanado prekinile pripravljalna srečanja za vrh skupine G8, ki naj bi bil junija v ruskem Sočiju. Rusija namreč letos predseduje skupini G8, v kateri so še Nemčija, Italija in Japonska.

Sestal se je Severnoatlantski svet

Zaradi dogodkov v Ukrajini se je danes na ravni veleposlanikov sestal tudi Severnoatlantski svet, najvišji politični organ zveze Nato. Zasedanje sta zahtevali Poljska in Litva, ker menita, da je ogrožena tudi njuna varnost.

Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je pred začetkom tega srečanja opozoril Rusijo, da ogroža mir in varnost v Evropi, in jo pozval, naj zmanjša napetosti in preneha s svojimi vojaškimi aktivnostmi proti Ukrajini.

“Kar Rusija zdaj počne v Ukrajini, je v nasprotju z načeli Ustanovne listine Združenih narodov. Ogroža mir in varnost v Evropi,” je še dejal generalni sekretar Nata.

Rusija osamljena v Varnostnem svetu ZN

Ruskega predsednika je poklical tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin pa je v soboto v Varnostnem svetu ZN osamljen branil ravnanja svoje države pred kritikami veleposlanikov Ukrajine, ZDA, Velike Britanije in Francije.

Ukrajinski veleposlanik pri ZN Jurij Sergejev, ki se je pred tednom dni iz zagovornika odstavljenega predsednika Ukrajine Viktorja Janukoviča čez noč spremenil v enega najostrejših kritikov, je Rusijo obtožil kršitve ozemeljske celovitosti države, vojaške invazije in in okupacije ključnih točk na polotoku Krim s 15.000 vojaki.

O Ukrajini v ponedeljek zunanji ministri EU

O razmerah v Ukrajini bodo v ponedeljek na izrednem zasedanju govorili tudi zunanji ministri Evropske unije, med njimi vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec. Danes je Erjavec izrazil zaskrbljenost nad položajem v Ukrajini in poudaril, da Slovenija podpira celovitost in nedotakljivost meja Ukrajine. Po njegovem mnenju je spor še vedno mogoče rešiti z diplomacijo, pri tem pa vidi Slovenijo v vlogi posrednice med Rusijo in EU.

STA

---